Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Kaj pa, če nas sploh ni

Ali lahko z meritvami in eksperimenti vsaj načeloma potrdimo ali ovržemo možnost, da smo v simulaciji?
Če so simulacije dovolj natančne, bitja v simulacijah razlike ne prepoznajo, podobno kot ljudje v sanjah. Zanje je njihov svet resničen. FOTO: Shutterstock
Če so simulacije dovolj natančne, bitja v simulacijah razlike ne prepoznajo, podobno kot ljudje v sanjah. Zanje je njihov svet resničen. FOTO: Shutterstock
17. 11. 2022 | 05:00
15:09

V nadaljevanju preberite:

Nekdanji Intelov direktor Gordon Moore je leta 1965 opazil, da se število tranzistorjev v integriranih vezjih, posredno pa tudi računska moč, vsaki dve leti podvoji. Konservativno je ocenil, da se bo to nadaljevalo še vsaj desetletje, a tudi več kot pol stoletja pozneje Moorov zakon še vedno drži. Računska moč človeštva raste eksponentno. Ali se bo trend nadaljeval v nedogled, ne vemo, toda ker je znanstvenikom doslej uspelo premagati še vsako prepreko, smo lahko optimistični.

In če bi lahko z današnjim računalniškim prvakom simulirali ene možgane, bi lahko ob nadaljnji rasti računske moči simulirali dvoje možgane, njihovo okolico in čedalje večje kose sveta, vse do simulacije celotnega planeta, osončja in vesolja. Premislek vsiljuje eksistencialno strašljiv zaključek: kaj pa, če je to kakšna civilizacija že storila in je naša resničnost zgolj simulacija v njihovem superračunalniku?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine