Starliner znova v težavah in uspeh Slovencev na kemijski olimpijadi

Starliner ostaja na tleh

Pri Nasi, še bolj pa pri Boeingu, so nestrpno pričakovali izstrelitev kapsule starliner za prevoz astronavtov. Toda kapsula ostaja na tleh, saj je očitno okvarjen ventil hujša težava, kot se je zdelo.



Ponovljeni test, potem ko je programska napaka pokvarila testiranje decembra 2019, bi se moral začeti v petek, 29. julija, a je takrat izstrelitev preprečil modul Nauka, ki je nepričakovano prižgal motorje in mednarodno vesoljsko postajo za nekaj časa potisnil iz prave orientacije. Izstrelitev so nato želeli izvesti 3. avgusta, a so zaznali »nepričakovano stanje ventila na pogonskem sistemu«.

Nemudoma so se lotili analize, upali so, da bodo napako odpravili v nekaj urah in kapsulo izstrelili 4. avgusta. Potem so ta načrt opustili, novega datuma še niso objavili. »Inženirska ekipa pregleduje pogonski sistem, ovrgli so celo vrsto potencialnih vzrokov. Potrebujemo pa čas, da končamo pregled, zato ne bomo nadaljevali postopkov za izstrelitev,« so zapisali na spletni strani podjetja Boeing.

Novih napak v zraku si ne želijo, plovilo pa mora biti vsekakor brezhibno, saj bodo z njim leteli ljudje. Boeing je starliner razvil v okviru Nasinega programa za komercialne polete. Kapsulo je za Naso razvil tudi Spacex, njihov dragon je že v uporabi in je uspešno izpeljal dva operativna poleta. Vse manj je verjetno, da bo starliner že letos v vesolje popeljal astronavte.

Kvantna komunikacija v praksi

Jutri bo med znanstveno fazo srečanja skupine G20 o digitalni ekonomiji v kongresnem centru v Trstu prva mednarodna predstavitev kvantne komunikacije hkrati med tremi državami, so sporočili z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Po nagovoru slavnostnih gostov bodo glasbeniki tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini in Akademij za glasbo Univerze v Ljubljani ter Univerze v Zagrebu po vzpostavljeni zvezi izvedli še krajšni glasbeni program v živo, pri čemer bodo s t.i. kvantno kriptografijo v celoti izkoriščali revolucionarno tehnologijo popolnoma varnega prenosa informacije.



Za vzpostavitev povezave je bilo ključno sodelovanje fizikov s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Rainerja Kaltenbaeka in prof. dr. Antona Ramšaka, z Oddelka za fiziko Univerze v Trstu in CNR ter hrvaških fizikov z Inštituta Ruđerja Boškovića. Ključna za izvedbo dogodka bo tehnična podpora povezave med Trstom preko Postojne in Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki jo bo omogočil Telekom Slovenije v okviru svoje sodobne mreže optičnih povezav. 

Kvantna komunikacija se odziva na potrebo po varnosti v komunikacijah, ki je prednostna naloga vseh vlad na svetu. Zaradi posebnega delovanja kvantnomehanskih šifrirnih »ključev« bo ta tehnologija omogočala doslej nedosegljivo visoko stopnjo varnosti sogovornikov. Kvantni ključi so zaporedja naključnih števil, ki se na daljavo vzpostavijo z izmenjavo posameznih fotonov, kvantov svetlobe. Protokol izmenjave poteka po zakonih kvantne mehanike, in če bi kdo ta ključ poskušal prestreči, bi takoj pustil sled, ki bi sogovornikom omogočila, da vdor zaznajo in nemudoma ukrepajo.

Več odličij dijakov na kemijski olimpijadi

Na 53. mednarodni kemijski olimpijadi (IChO Japan 2021), ki je med 25. julijem in 2. avgustom na daljavo potekala v Osaki, je slovenska ekipa dijakov osvojila tri odličja in častno omembo. Na tekmovanju je z ekipami mladih kemikov sodelovalo 79 držav in šest držav opazovalk, skupaj kar 312 tekmovalcev.



Naše barve so pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije zastopali štirje dijaki: Patrik Žnidaršič (Gimnazija Vič), Simon Bukovšek (Gimnazija Kranj), Jernej Birk (Gimnazija Novo mesto) in Vid Kavčič (Gimnazija Bežigrad). Patrik in Simon sta si s svojim znanjem priborila srebrni odličji, Jernej bronasto, Vid pa častno omembo. Tekmovanje je na daljavo potekalo na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pod strogim nadzorom iz Japonske in nadzornikov v predavalnici so člani ekipe zelo obsežne teoretične naloge, ki so pokrivale vsa področja kemije, reševali pet ur.

Ne pozabite na Perzeide

Poletne noči so zaradi ugodnih temperatur najprijetnejše za opazovanje nočnega neba. Vesolje nam sredi avgusta pripravi tudi eno najlepših predstav, ko se na nebu pojavi vsakoletni meteorski roj Perzeidov. Že zdaj lahko zaznamo posamezne utrinke, vrhunec dogajanja pa bo v nočeh od 11. do 13. avgusta.

Luna se bo v teh dneh k sreči šele debelila in se bo z neba poslovila že na začetku noči, tako s svojo svetlobo ne bo motila razgleda. Na območjih, kjer je nebo temno, bo možno videti okoli 40 utrinkov na uro, v mestih, kjer je svetlobnega onesnaževanja veliko, pa manj, ker manj svetli niso vidni. Perzeidi so meteorski roj, ki navidezno izhaja iz ozvezdja Perzej.

So posledica prašnih delcev, ki jih ob bližnjem srečanju s Soncem za seboj pušča komet Swift-Tuttle. Njegova obhodna doba okoli Sonca je 133 let. Vsako leto Zemlja križa to pot in se »zaleti« v oblak teh ostankov. Delci so zelo majhni, v Zemljino atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 200 tisoč kilometrov na uro, v njej izgorijo, kar mi vidimo kot utrinek.