Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Sobotna priloga

Evropa želi postati velesila v kvantnih tehnologijah. Kaj pa Slovenija?

Slovenija po naložbah v znanost in raziskovalno opremo že močno zaostaja za drugimi evropskimi državami.
Prihodnost je kvantna FOTO: arhiv IJS
Prihodnost je kvantna FOTO: arhiv IJS
Peter Jeglič, Dragan Mihailović, Anton Ramšak, Denis Arčon, Rok Žitko
24. 11. 2018 | 06:00
12:22
Devetindvajsetega oktobra je v dunajski palači Hofburg avstrijski minister za šolstvo, znanost in raziskovanje Heinz Faßmann slovesno naznanil začetek programa evropske komisije na področju kvantnih tehnologij, t. i. Quantum Flagship, vrednega milijardo evrov. Ob tem je uprizoril demonstracijo delovanja kvantnega generatorja naključnih števil in simbolično potrdil odločitev. S tem je želel poudariti, da so nekatere kvantne naprave že pripravljene za uporabo.

Slovenijo je na dunajskem sestanku v razpravi o politiki in perspektivah kvantnih tehnologij (QT) zastopal slovenski državni sekretar za znanost Jernej Štromajer. Tako je na politični ravni tisočim evropskim znanstvenikom, predstavnikom industrije, politikom in medijem potrdil, da bo tudi Slovenija del novonastajajoče evropske velesile v kvantnih tehnologijah. Slovenija namerava za to področje nameniti sredstva v obsegu enega ekvivalenta polne zaposlitve pod pogojem, da na evropski ravni pridobi vrhunski projekt, kar pa ne bo lahko vsaj iz dveh razlogov.

Prvi razlog je, da Slovenija po naložbah v znanost in raziskovalno opremo žal zdaj že močno zaostaja za drugimi evropskimi državami, med drugim tudi za Poljsko, Madžarsko in Slovaško. Drugi razlog pa je, da slovenski raziskovalci na področju QT tekmujejo z drugimi evropskimi kolegi, ki delujejo na raziskovalnih organizacijah, kjer se sredstva za znanost uvrščajo med ključne naložbe. Že pred dogodkom na Dunaju so se deležniki iz raziskovalnih inštitucij, ki delujejo na področju QT, srečali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport z državnim sekretarjem za znanost in drugimi vidnimi predstavniki ministrstva. Tovrstna srečanja pomenijo veliko vzpodbudo in razumevanje resornega ministrstva o pomenu ključnih razvojnih prioritet na področju znanosti in prepoznavanje njene družbene vloge.



Po besedah prof. Tommasa Calarca, direktorja programa QT, tretjega velikega raziskovalnega programa evropske komisije po projektih o grafenu in o človeških možganih, je bilo za vzpostavitev programa odločilno dejstvo, da sta ameriška tehnološka velikana Google in IBM že pred leti začela ogromno vlagati v razvoj kvantnega računalnika. S tem se je začela bitka za prevlado na trgu QT, ki se ga že danes ocenjuje na več milijard evrov. Odzvale so se industrijske velesile od Kanade do Japonske.

Velika Britanija je med prvimi že v letu 2014 začela z nacionalnim programom v višini 270 milijonov funtov. Kitajska je odgovorila z izstrelitvijo satelita za kvantno komuniciranje in govori se, da začenja gradnjo megacentra za QT v mestu Hefei, ki bo vreden več milijard evrov. V septembru 2018 je ameriški kongres potrdil nacionalni program v višini 1,2 milijarde ameriških dolarjev za razvoj kvantnega računalnika. Takoj se je odzvala tudi Nemčija, ki bo že sicer imela vodilno vlogo v programu evropske komisije, vendar bo na nacionalni ravni pristavila še dodatnih 650 milijonov evrov za raziskovanje na tem aktualnem področju.

Prihodnost je kvantna FOTO: arhiv IJS
Prihodnost je kvantna FOTO: arhiv IJS


Program QT temelji na ugotovitvi, da je evropska znanost na področju kvantne fizike izjemno uspešna in da je dosegla stopnjo razvoja, ko je dognanja in izdelke možno komercializirati. Zato je približno 80 odstotkov vseh sredstev namenjenih tehnološkemu preboju in okoli 20 odstotkov osnovnim raziskavam, saj mora bazična znanost nadaljevati odkrivanje možnosti za nove pristope, ki jih ponuja uporaba kvantnih pojavov. Prof. Anton Zeilinger, predsednik avstrijske akademije znanosti in mojster kvantne prepletenosti ter teleportacije, je bil v svečanem predavanju na Dunaju jasen: »Gibalo napredka niso aplikacije, ampak človeška radovednost.« Program QT je rezultat razvoja kvantne fizike v zadnjih stotih letih, ki pa še vedno preseneča z novimi odkritji. O tem priča kar šest izmed zadnjih dvajsetih Nobelovih nagrad za fiziko, katerih znanstvena odkritja so vsako zase sprožila razvoj vsaj ene izmed spodaj opisanih kvantnih tehnologij.
 

Slovenija močno zaostaja


Nesporno je dejstvo, da Slovenija na področju QT močno zaostaja. Slovenija ima na področjih, ki se naravno nadaljujejo v kvantne tehnologije, nekaj odličnih raziskovalnih skupin, žal pa nima primerne raziskovalne infrastrukture in industrije, ki bi to preobrazbo uresničile. Ugotavljamo, da so bile pred leti v podobni situaciji države, kot so na primer Madžarska, Poljska in Finska. Vse tri so s pomočjo izdatne podpore države in politike, ki se je zavedala pomembnosti QT, postale pomemben igralec na tem področju. Večina od njih je za ta namen koristila predvsem evropska kohezijska sredstva iz evropskega programa strategije pametne specializacije. Naj kot primer navedemo finsko univerzo v Aaltu, ki je že vključena v tri večmilijonske mednarodne projekte evropskega programa na področju kvantnih računalnikov, komunikacij in senzorjev. Po besedah prof. Hannele Lahtinen s finske akademije je to rezultat prizadevanj države, ki je v zadnjih petih letih vzpostavila sistem centrov odličnosti na področju QT.

Vzpostavitev centrov odličnosti za Slovenijo ni novost, saj je naša država ta instrument uspešno izvedla pred desetletjem pri pospeševanju prehoda v energijsko učinkovito gospodarstvo oziroma v nizkoogljično družbo. Slovenski raziskovalci QT razumemo prisotnost predstavnika ministrstva, pristojnega za znanost, na Dunaju kot namero za krepitev investicij na področju znanosti, kar ne nazadnje izhaja tudi iz koalicijske pogodbe, in obenem podajamo pobudo, da se dobre prakse predhodnega okvirnega programa iz centrov odličnosti prenese tudi na novi operativni program črpanja kohezijskih sredstev tako, da se vzpostavi konkurenčni center odličnosti za kvantne tehnologije. Predlagamo, da se k sodelovanju povabi vse zainteresirane deležnike: predstavnike raziskovalne skupnosti, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in podporne industrije, ki na tem področju vidijo potencial oziroma so v njem že aktivni. Le tako bo tudi prihodnost Slovenije kvantna v koraku s preostalim naprednim svetom!

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine