Spoznanja o demenci in ALS ter projektu o endometriozi

Spoznanja o demenci in ALS

Mednarodna skupina raziskovalcev iz Slovenije, Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije je v članku, objavljenem v reviji Brain, identificirala interakcije proteinov, ki ob nezdravem kopičenju na napačnem mestu lahko povzročajo nevrodegenerativni bolezni frontotemporalno demenco (FTD) in amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Izsledki raziskav bodo pomembno pripomogli k določanju vzrokov in razvoju strategij za zdravljenje teh bolezni, so sporočili z Instituta Jožef Stefan. Z molekularnopatološkega vidika se v možganih bolnikov z demenco ali drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi začne nenormalno kopičenje nekaterih proteinov na napačnem mestu v celicah, zaradi čezmerne proizvodnje teh proteinov ali njihove pomanjkljive razgradnje in odstranjevanja oziroma »čiščenja« iz celic.



Pri frontotemporalni demenci (FTD) in amiotrofični lateralni sklerozi (ALS) je najpogosteje mutiran gen C9ORF72, del se prepisuje v dolge strupene RNK, ki nosijo zapis za še bolj toksične proteine, imenovane dipeptidne ponovitve. Ti se pri ljudeh s to mutacijo vežejo z normalno prisotnimi proteini in onemogočijo njihovo delovanje ter s tem škodijo živčnim celicam. Z visokozmogljivimi presejalnimi metodami so raziskovalci identificirali proteine, ki se vežejo z dipeptidnimi ponovitvami C9ORF72 v živih celicah, in ugotovili, kako škodljive dipeptidne ponovitve onemogočijo delovanje tega proteina – gre za protein VCP (valosin containing protein), kar na koncu lahko vodi v razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Raziskavo je vodila skupina raziskovalcev z Odseka za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan Janja Božič, Helena Motaln, Anja Pucer Janež in Lara Markič pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja (tudi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani), v sodelovanju z raziskovalci iz Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije. Raziskavo sta financirala ARRS in ICGEB (Trst, Italija).
 

Univerza v Novi Gorici znova visoko na lestvici

Po rezultatih mednarodne lestvice RUR (Round University Ranking), ki ocenjuje in razvršča najboljše svetovne univerze, se je v letu 2021 Univerza v Novi Gorici znova uvrstila na zelo visoko 169. mesto. Najbolje je bila do zdaj ocenjena leta 2019, ko je bila na 140. mestu, so sporočili z univerze. Na prvih treh mestih so ameriške univerze, Harvard, Kalifornijski tehnološki inštitut Caltech in univerza Stanford. Lestvica RUR razvršča univerze po doseženih skupnih rezultatih in posebej po štirih področjih: poučevanje, raziskave, internacionalizacija in finančna vzdržnost. Poleg skupnih rezultatov primerja univerze tudi po posameznih področjih. Pri tem ocenjuje njihovo delovanje na šestih širših področjih: tehniške vede, naravoslovne vede, vede o življenju, medicinske vede, humanistika in družboslovje. Vse univerze ocenijo z istimi 20 indikatorji kakovosti z omenjenih štirih področij. Univerza v Ljubljani je pristala na 459. mestu, v Mariboru pa na 609.

Na lestvico univerz Times Higher Education (THE) pa so se uvrstile Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem. Ljubljanska in mariborska sta se uvrstili v skupino med 601. in 800. mestom, Univerza na Primorskem pa med 801. in 1000. mestom. THE 2022 vključuje več kot 1600 univerz iz 99 držav, s čimer je to največja svetovna univerzitetna lestvica. Letošnje uvrstitve so temeljile na več kot 108 milijonih citiranj v več kot 14,4 milijona znanstvenih publikacijah. Skupno je bilo zbranih več kot 430.000 podatkov iz več kot 2100 institucij. Ocena posamezne univerze obsega tri glavna področja: raziskovanje, učinke in poučevanje. THE je lestvica najboljših svetovnih univerz s poudarkom na raziskovalnem poslanstvu.
 

Slovenski raziskovalci v projektu o endometriozi

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Ginekološka klinika UKC Ljubljana bosta sodelovali pri projektu Trendo, ki se bo osredotočil na možnosti ustreznejše in hitrejše napovedi diagnoze in uspešnejšega zdravljenja endometrioze. Raziskovalna skupina Tee Lanišnik Rižner že vrsto let preučuje molekularne osnove in biokemijske označevalce hormonsko odvisnih bolezni, med katerimi je tudi endometrioza. Skupaj z Andrejem Voglerjem z Ginekološke klinike UKC Ljubljana bodo za odkrivanje novih biooznačevalcev prispevali biobanko vzorcev krvi bolnic z endometriozo ter svoje znanje in izkušnje na tem področju.



Cilj projekta je s pristopi genomike, transkriptomike, proteomike, metabolomike, biostatistike in strojnega učenja razviti diagnostične algoritme. Ti bodo vključevali kombinacije različnih vrst molekul skupaj s kliničnimi podatki za nadaljnje preverjanje in potrjevanje ter končni prenos v kliniko. Endometrioza je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene do deset odstotkov žensk v rodni dobi oziroma približno 180 milijonov žensk po vsem svetu. Pri tej kompleksni, hormonsko odvisni in vnetni bolezni se endometriju podobno tkivo pojavi zunaj maternice. To lahko povzroči močne bolečine med menstruacijo in spolnim odnosom, kronične bolečine v medenici in neplodnost.