Demenca je tiha svetovna pandemija

Z veliko dogodki – od akcije ozaveščanja prebivalcev s Pošto Slovenija do prve nacionalne konference o stanju in izzivih na področju Alzheimerjeve bolezni pri nas – zaznamujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Ta je v več kot 60 odstotkih vzrok demence, bolezni, ki velja za eno hujših bolezni sodobne družbe in ki v evropskem in svetovnem merilu dosega razsežnost pandemije. Zato, opozarjajo strokovnjaki, je nujen sprejem nacionalne strategije, kako se s to boleznijo spopasti.



Zaradi zelo hitrega povečevanja števila bolnikov z demenco je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) to bolezen razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja, 21. september pa za svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. »Demenca je prepoznana kot ena izmed največjih zdravstvenih in socialnih izzivov 21. stoletja,« pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica društva Spominčica – Alzheimer Slovenija. Demenca je najdražja bolezen na svetu, saj v povprečju traja od 10 do 15 let, za vsako osebo, pri kateri demenca napreduje, pa skrbijo od tri do štiri osebe, ki zaradi skrbi za bolnega postanejo izčrpane.
 

Ogromno ekonomsko breme

Po podatkih SZO vsako leto na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. Leta 2018 je na svetu živelo 50 milijonov oseb z demenco, do leta 2050 pa se bo to število več kot potrojilo, na vsaj 152 milijonov oseb. Ekonomsko breme demence je leta 2018 znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 se bodo stroški podvojili. »Ekonomski stroški demence se bodo skokovito povečevali tudi v Evropi, med letoma 2008 in 2030 se bodo po ocenah povečali za več kot 40 odstotkov in bodo leta 2030 znašali že več kot 250 milijard evrov. Demenca in kognitivni upad sta vodilna vzroka invalidnosti in odvisnosti od pomoči drugih po vsem svetu, umrljivost zaradi demence pa je peti najpogostejši vzrok smrti v svetu,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

»Po ocenah NIJZ je bilo leta 2018 v Sloveniji okoli 37.000 oseb z demenco, starih 60 let ali več. Leta 2030 bo v Sloveniji dobrih 48.000 oseb z demenco, starejših od 60 let,« pravi dr. Barbara Lovrečič, svetnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Do leta 2040 se bo število bolnikov z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih. K tem podatkom je treba prišteti več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje, tako da bo z demenco obremenjenih skoraj 300.000 ljudi.



Dodatna težava pa je v tem, da tri četrtine bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo nima postavljene diagnoze. »Zgodnje odkrivanje bolezni je namreč ključno, da se bolniku lahko pravočasno pomaga in bolezen zdravi,« opozarjajo strokovnjaki, ki poudarjajo, da ima postavljeno diagnozo le vsaka četrta oseba z demenco v Sloveniji. Pozna diagnoza pa pomeni, da z zdravili – protidementiki – ni mogoče zdraviti simptomov, torej izboljšati spomina in zadržati kognitivne funkcije za nekaj let, ker je bolezen že preveč napredovala.


 

Pravočasna diagnoza

Zato ta mesec, ki je mesec Alzheimerjeve bolezni, poudarjajo pomen pravočasne diagnoze demence. Lukič Zlobčeva poudarja, da je pomembno, da vemo, kakšni so zgodnji znaki bolezni, kdaj naj oseba poišče pomoč, in da odpravljamo stigmo demence. S pravočasno diagnozo lahko bolniku pomagamo, pravi dr. Martin Rakuša, nevrolog iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor: »Če 75-letniku s pravočasno diagnozo zagotovimo štiri ali pet let relativno kognitivno urejenega življenja, smo naredili ogromno. Taka oseba lahko normalno funkcionira v domačem okolju.«



Da pa se bo zdravstveni sistem lahko spopadel z eno hujših bolezni sodobne družbe, bo treba zagotoviti zadostne kadrovske in diagnostične kapacitete v zdravstvu, ki bodo omogočale čim prejšnjo diagnozo Alzheimerjeve bolezni v najzgodnejših fazah bolezni in zdravljenje. To, opozarjajo strokovnjaki, bo zahtevalo resen finančni vložek in sistemsko ukrepanje v zdravstvu. »Sodobna in kakovostna obravnava demence je lahko le plod dobro načrtovane in izvedene ter uravnotežene interdisciplinarne obravnave,« poudarja nevrologinja dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike, ki poudarja, da je nujen čimprejšnji sprejem nove strategije za obravnavo demence do leta 2030.

Po napovedih ministrstva za zdravje je rok za pripravo predloga strategije 15. december, njen sestavni del pa naj bi bil tudi akcijski načrt za obdobje najmanj dveh let, ki bo vseboval tudi oceno potrebnih finančnih sredstev.