V nadaljevanju preberite:

Telegram je izkušenjsko nekje na pol poti med facebookom in sporočilnimi aplikacijami. Uporabnik ne vidi algoritemsko upravljanega hudournika novic in oglasov, kot smo ga vajeni na facebooku in x, temveč zgolj kronološke objave kanalov, na katere je prijavljen. Poleg tega ima na voljo še več načinov za ​sporočanje v realnem času, kot so skupinski pogovori in še posebno poudarjana funkcija, secret chat, kjer je pogovor polno šifriran od pošiljatelja do naslovnika (E2EE – end-to-end encryption). Telegram se s tem za malenkost odmika od starodobnih družbenih omrežij, kar se kaže tudi v nujnosti vezave uporabniškega računa na stvarno telefonsko številko – tudi če aplikacijo uporabljamo na namiznem računalniku. Lanskega decembra je podjetje v zvezi s tem začelo ponujati nakup virtualnih telefonskih številk na svoji blockchain platformi ton, toda storitev je omejena na bolj vešče uporabnike.

Telegramu je uspelo ohraniti dovolj močan sloves, da ga mnogi akterji iz kriznih žarišč uporabljajo za izvorne objave dogajanja na bojiščih. Toda zrahljano moderiranje vsebin, ki takšni praksi botruje, nosi za nič hudega slutečega obiskovalca precejšnje tveganje. Ker objav nihče ne preverja, mora to početi uporabnik sam, ki je vržen v samo sredo surovega in nemalokrat skrajno nasilnega dogajanja, za katerega pravilno obravnavo je potrebno znanje geolociranja, identifikacije oseb in vojaških enot ter digitalne forenzike. In presneto odporen želodec. Medij za raziskave odprtih podatkov Bellingcat je ob začetku zadnje vojne v Izraelu in Gazi kar preventivno poobjavil članke o soočanju z nasilnimi videoposnetki – »za vse, ki bodo na to pač te dni naleteli na družbenih omrežjih«. Običajno je za navadne uporabnike spleta tako bolje, če vsebine najprej predelajo uveljavljeni medijski strokovnjaki.