Sonda, ki je bombardirala komet

Nasina odprava Deep impact je julija 2005 proti kometu Tempel 1 spustila napravo, ki je po trčenju razkrila, kaj se skriva pod površjem oziroma kakšna je sestava kometa.

Odprava Deep impact je bila osma v programu Discovery, v nasprotju s prejšnjimi raziskovalci kometov, kot so bili Vega, Giotto in Stardust, pa je nameravala proučevati notranjost kometa. Sestavljena je bila iz dveh delov: okoli 600 kilogramov težkega plovila z dvema znanstvenima instrumentoma in okoli 370-kilogramske naprave »impactor«, namenjene trčenju s površjem. Sonda je bila opremljena s kamerama in infrardečim spektrometrom. Tudi impactor je bil opremljen s kamero, ki je posnela komet povsem od blizu, in lastnim pogonom. Na sondi je bil tudi disk s 625.000 imeni, ki so jih zbirali v akciji Pošlji svoje ime na komet.

Sondo so izstrelili 12. januarja 2005, kmalu po utirjenju v heliocentrično orbito se je ponastavila v varno delovanje, po nekaj stresnih urah je znova zagnala vse svoje operacije in začela 429 milijonov kilometrov dolgo pot do kometa. Pol leta kasneje je pripotovala do kometa in 3. julija proti njemu poslala »izstrelek«. Ta je ob trčenju relativno na komet potoval s hitrostjo 37.000 kilometrov na uro. Sledila je eksplozija, enakovredna eksploziji 4,7 tone TNT. Nastal je 150 metrov širok krater.

Le nekaj minut po trku je matična sonda poletela mimo na višini 500 kilometrov in posnela krater, a ji je jasen pogled oviral oblak prahu. Takrat je komet sicer opazovala kopica vesoljskih in zemeljskih observatorijev, med njimi je bila evropska Rosetta, ki je bila na poti k svojemu kometu.



Kamera na impactorju je posnela dogajanje le tri sekunde pred trčenjem. Obe plovili sta skupaj posneli okoli 4500 fotografij najbolj dramatičnih trenutkov odprave. Znanstveniki so iz njih lahko ugotovili, da komet najverjetneje izvira iz Oortovega oblaka – to je območje ostankov iz časa nastajanja osončja, od Sonca je oddaljeno od 50.000 do 100.000 astronomskih enot. Iz tega oblaka naj bi izviralo največ kometov.
V odpravi so med drugim odkrili, da so na kometu vodni led in organske spojine. Znanstveniki menijo, da so lahko ravno ta nebesna telesa na mlado Zemljo prinesla vodne molekule in molekule, ki so omogočile razvoj življenja.



Glavni cilj odprave je bil tako dosežen, ker pa je glavna sonda imela še precej goriva, si je prislužila podaljške. Najprej so si znanstveniki kot naslednji cilj ogledovali komet 85P/Boethin, a se je od julija 2005 do julija 2007 za njim izgubila sled – najverjetneje je na poti okoli Sonca razpadel. Tako je sonda odpotovala proti kometu Hartley 2. Pot je vključevala tri mimolete ob Zemlji, da je sonda izgubila nekaj svoje hitrosti in se pravilno poravnala za srečanje s kometom.

Jeseni 2010 je pripotovala do cilja in ga do 4. novembra proučevala z oddaljenosti 694 kilometrov. Kamera je nalogo opravila z odliko, saj so bili posamezni posnetki izredno ostri, da so se natančno videli izbruhi prahu iz jedra kometa. Podatki so pokazali, da sta dve glavi kometa različni po sestavi.

In tako je sonda odkljukala še drugo nalogo. Nekaj goriva je še ostalo, ravno prav, da bi morda letos obletela asteroid 2002 GT. A nato so avgusta 2013 z njo izgubili stik, najverjetneje se je pokvarila programska oprema. Nekaj časa so se še trudili, nato pa 20. septembra obupali in uradno končali odpravo.

Komet Tempel 1 je nato 14. februarja 2011 obiskala še sonda Stardust, ki je na Zemljo dostavila zvezdni prah.