Astrofotograf Ollie Taylor je 22. junija zvečer osvežil spletne strani, ki se osredotočajo na pojave v visoki atmosferi in še posebej na noktilucentne oziroma svetleče se oblake. V naslednjem trenutku je spakiral svojo fotografsko opremo in se odpravil proti vasici Knowlton v grofiji Dorset na jugu Anglije.
Ob dveh zjutraj je že naredil prve posnetke koprenastih oblakov, ki so s skrivnostno svetlobo obsijali cerkev iz 12. stoletja sredi neolitskega kroga. »Odlična noč za fotografiranje. Ko sem prispel, so me že pričakali najlepši noktilucentni oblaki, kar sem jih kdaj videl na jugu Anglije,« je za Evropsko vesoljsko agencijo, ki je objavila fotografijo, povedal Taylor.
Pogostost
povezujejo
s povečanjem
izpustov
toplogrednih
plinov.
Svetleči
se oblaki so poletni pojav, ki so ga v pisnih virih prvič omenili leta 1885, dve leti po izbruhu vulkana
Krakatoa, enem najsilovitejših v novejši zgodovini. Na nočnem nebu jih opazimo, ko jih obsije Sonce, ki je že pod horizontom. Še nedavno so veljali za redek meteorološki fenomen, zadnje čase pa je opažanj vse več – te dni so jih fotografirali tudi v naših krajih med opazovanjem kometa Neowise.
Pogostost povezujejo s povečanjem izpustov toplogrednih plinov. Noktilucentni oblaki namreč nastajajo v mezosferi – višjem sloju zemeljskega ozračja nad stratosfero približno 80 kilometrov visoko, kjer vladajo temperature pod lediščem. Topel zrak z nižjih nadmorskih višin se na atmosferskih zračnih tokovih dviguje v višje plasti, kjer se razširi in ohladi. Pri tem kondenzira, vodne kapljice pa zamrznejo v oblake ledenih kristalov, ki se tvorijo na meteorskem prahu in drugih mikroskopskih delcih na robu vesolja. Ti so lahko tudi posledica vulkanskih izbruhov in industrijskih izpustov.
Komentarji