Slovenski festival znanosti, ognjenik in novi astronavti

Te dni poteka 28. slovenski festival znanosti

Mednarodni festival znanosti z naslovom Znanost v vsakdanjem življenju poteka do 15. novembra na več lokacijah po Sloveniji in tudi v virtualni obliki. Program sestavlja 40 festivalskih dogodkov okoli 50 izvajalcev, častni pokrovitelj pa je akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na festivalu se bodo med drugim poklonili Hermanu Potočniku Noordungu (1892–1929), vizionarju in enemu izmed pionirjev klasične astronavtike, saj je letos 130. obletnica njegovega rojstva. V okviru dogodkov bo v ospredju zlasti njegova sposobnost tehnološkega predvidevanja in kako zagotoviti za človeka prijazne razmere za delovanje v vesolju. Udeleženci festivala bodo lahko na predavanjih spoznavali Potočnikovo načrtovanje vesoljske postaje, planiške priprave za potovanje na Mars in radioamaterske satelite. Noordungu so se v jubilejnem letu poklonili mladi šolajoči se ljudje iz vse Slovenije. Sooblikovali so likovno razstavo svojih zamisli o potovanju v vesolje in bivanju tam. Na nagradnem likovnem natečaju, ki ga je lani jeseni organizirala Slovenska znanstvena fundacija, je sodelovalo 749 učencev iz 84 osnovnih šol ter 332 dijakov iz 20 srednjih šol. Selektor je za razstavo izbral 58 likovnih del, posebna komisija pa je nato določila pet nagrajencev med osnovnošolci in šest med dijaki. Razstavo v prostorih ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo bodo odprli danes, na svetovni dan za mir in razvoj, na ogled bo do 17. novembra.

Naš raziskovalec vodja nove znanstvene revije založbe Frontiers

Pri raziskovalni založbi Frontiers je začela izhajati nova revija, namenjena znanosti o pajkovcih, Frontiers in Arachnid Science, ki jo vodi slovenski raziskovalec Matjaž Kuntner. Sestavil je uredniški odbor z več kot sto strokovnjaki z vsega sveta, med njimi so štirje slovenski, in sicer Klemen Čandek in Eva Turk z Nacionalnega inštituta za biologijo ter Matjaž Gregorič in Simona Kralj Fišer z ZRC SAZU.

Pri raziskovalni založbi Frontiers je začela izhajati nova revija, namenjena znanosti o pajkovcih. FOTO: Shutterstock

Dosežek je po Kuntnerjevih besedah pomemben za slovenske raziskovalce, ki delujejo v uredniškem odboru, kajti tako ustvarjajo trende na njihovem področju. »Pomemben pa je tudi za obe raziskovalni ustanovi in nenazadnje za državo, saj med prestižnimi znanstvenimi revijami navadno ni slovenskih vodij,« je pojasnil. V novi reviji bodo sicer objavljali »strogo recenzirane, vrhunske raziskave o širokem spektru tem, ki zajemajo uporabo znanstvenega napredka v zvezi s pajkovci«. Frontiers, platforma za odprto znanost, je tretja najbolj citirana in šesta največja raziskovalna založba. Objavlja več kot 160 znanstvenih revij.

Kmalu znani novi kandidati za astronavte

Evropska vesoljska agencija bo 23. novembra objavila, kdo so izbrani kandidati za nove astronavte. Nazadnje so pri Esi kandidate za astronavte izbrali leta 2008. Na razpis, objavljen lani, je prišlo več kot 22.500 prijav, nekaj tudi iz Slovenije. Poleg kariernih astronavtov, izbrali jih bodo največ šest, bo agencija izbrala tudi rezervno vrsto. V njej bodo kandidati, ki so uspešno prestali precej zahteven postopek izbire, vendar jih ne bodo rekrutirali in zaposlili pri agenciji. Esa je tokrat prvič izbirala tudi astronavte z delno invalidnostjo, prejeli so 257 prijav.

Ognjeniški oblak segel vse do mezosfere

Ko je 15. januarja pod vodno gladino izbruhnil vulkan Hunga Tonga-Hunga Ha'apai, je steber pepela in vode segel celo do tretje plasti v ozračju, to je mezosfere. Gre za rekordno visoko meritev. Mezosfera je nad troposfero in stratosfero, na višini od 50 do 80 kilometrov nad površjem, vulkanski pepel so zaznali na višini 57 kilometrov. Pred tem so meritve kazale, da se je ognjeniški oblak najvišje dvignil 40 kilometrov visoko, in sicer leta 1991, ko je izbruhnil vulkan Pinatubo na Filipinih. To je torej prvi primer, ko so zaznali, da se je ognjeniški oblak dvignil do mezosfere.

Vulkan je izbruhnil januarja letos. Takole ga je 100 minut po izbruhu posnel japonski satelit Himawari 8. FOTO: NCEO/Reuters

Nad otočjem Tonga krožijo tudi vremenski sateliti in ti so priskrbeli podatke za ugotovitve, objavljene v članku v reviji Science. Takšne študije pripomorejo k razumevanju, kakšno vlogo imajo izbruhi vulkanov v svetovnem podnebju. Za določanje višine, do koder je odneslo vodno paro in pepel, so se raziskovalci pod vodstvom Simona Prouda z britanskega inštituta RAL Space zanašali na satelitske posnetke pod različnimi koti pred izbruhom in po njem. Sateliti so območje posneli vsakih deset minut, da so lahko opazovali dramatično dogajanje. Pepel se je do višine 57 kilometrov dvignil v pol ure, je dejal Proud. »Po začetnem dvigu se je osrednji del vulkanskega oblaka sesedel, nato se je pojavil nov steber pepela. Tega nismo pričakovali,« je pojasnil. Ognjeniški oblak vulkana Tonga je bil sestavljen pretežno iz vode, nekaj pepela in žveplovega dioksida (vulkani na površju v oblaku bruhnejo manj vode, a več pepela in žveplovega dioksida).

Nova Webbova mojstrovina in astrobacek Jon

Po Proudovih besedah so verjetno pretekli izbruhi, ko še niso izvajali meritev, ognjeniške oblake potisnili še nekoliko višje v atmosfero. Dodal je, da je skoraj zagotovo mezosfero dosegel oblak po izbruhu vulkana Krakatau v Indoneziji leta 1883.