Kitajska sestavila lastno vesoljsko postajo

Kitajska vesoljska postaja v celoti sestavljena

Kitajska vesoljska agencija je uspešno izstrelila še zadnji modul vesoljske postaje Tiangong (Nebeška palača), tako je država povsem ob boku ZDA in Rusije ter Evrope, ki vzdržujejo mednarodno vesoljsko postajo ISS. Zadnji modul Mengtian (ime pomeni sanje o nebesih) so v ponedeljek izstrelili z raketo dolgi pohod 5B z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan. Okoli 13 ur po izstrelitvi se je modul parkiral na osrednji del postaje Tianhe. V celoti bo postaja operativna do konca leta. V zadnjih dveh letih je Kitajska uspešno sestavila postajo v obliki črke T, nanjo so že poslali tri človeške odprave in več tovornih. Vesoljska postaja je dolga 55 metrov in ima maso 90 ton, kar je primerljivo z velikostjo ruske postaje Mir. (ISS je dolga 108 metrov, njena masa je čez 400 ton.)

Opremljena je z več instrumenti za eksperimente tako materialov kot učinkov mikrogravitacije. Na krovu je po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua tudi prva vesoljska ura na hladni atom, ki v več sto milijonih letih ne bo zaostala niti za sekundo, je pojasnil Zhang Wei s kitajske akademije za znanost. Na postaji trenutno bivajo trije astronavti, še trije se jim bodo pridružili v prihajajočih tednih. Postaja naj bi bila v nizkozemeljski orbiti vsaj desetletje.

Insight se počasi poslavlja

Pristajalnik Insight, ki je z zelo natančnimi senzorji raziskoval notranjost Marsa, deluje vse slabše, saj so solarni paneli na njem prekriti z debelo plastjo prahu in peska, zato je črpanje energije skoraj onemogočeno. Čez nekaj tednov naj bi dokončno prenehal delovati, do takrat pa bo okoli 30-članska ekipa iz njega skušala potegniti še zadnje podatke.

Krater na Marsu, ki je nastal 24. decembra 2021. FOTO: NASA/JPL-Caltech/University of Arizona

Nedavno so znanstveniki sicer povedali, da je pristajalnik 24. decembra lani zaznal potres z magnitudo 4, a se je kasneje izkazalo, da je ob površje Marsa trčil meteoroid. Šlo je za enega največjih trkov, odkar Nasa raziskuje našo soseščino, so pojasnili. Še bolj zanimivo pa je bilo, da je izpod površja ob trku izvrglo velike kose vodnega ledu. Še nikoli niso ledu odkrili tako blizu Marsovega ekvatorja. Krater in led je nato poslikal satelit Mars Reconnaissance Orbiter. Ocenili so, da je bil meteoroid velik od pet do 12 metrov, v naši atmosferi bi seveda zgorel, Mars pa ima zelo tanko atmosfero in tako je treščil na območje Amazonis Planitia, pri čemer je nastal 150 metrov širok in 21 metrov globok krater.

Podatki pristajalnika so seveda zlata vredni in jih bodo proučevali še dolgo po tem, ko bo prenehal delovati. Na voljo so raziskovalcem po vsem svetu. Insight je raziskoval, kako so porazdeljene notranje plasti planeta, kakšno je jedro, ali je ostalo še kaj magnetnega polja, kakšno je vreme in koliko se Mars trese. Seizmometer, ki so ga za odpravo izdelali v francoski vesoljski agenciji, je od novembra 2018, ko je pristal na Marsu, zaznal več kot 1300 potresov, najmočnejši je imel magnitudo 5.

Zaprašeni solarni paneli pristajalnika Insight. FOTO: Nasa 

Letos poleti so zaradi težav z energijo ugasnili vse znanstvene instrumente, razen seizmometra. Ugasnili so celo zaščitni sistem, ki bi sicer ugasnil seizmometer, ko bi zaznal, da je energije nevarno malo, so zapisali pri Nasi. Pri agenciji bodo konec odprave razglasili, ko se Insight dvakrat zapored ne bo odzval na komunikacijo prek relejnih satelitov, za vsak primer mu bodo nato še prisluškovali z mrežo teleskopov za globoko vesolje.

Falcon heavy po treh letih znova v nebo

Trenutno najmočnejša operativna raketa, Spacexov falcon heavy, je 1. novembra po treh letih znova poletela. Za ameriško vojsko so v odpravi USSF-44 v orbito spravili več satelitov, kakšnih in za kakšne namene, pa seveda v vojski niso pojasnili. Odprava bi morali potekati že leta 2020, a so datum večkrat premaknili zaradi zapletov pri gradnji satelitov. Pri Spacexu večino odprav izvedejo s falconom 9, le najtežji sateliti namreč potrebujejo močnejšo raketo. Krstni polet je falcon heavy doživel februarja 2018, ko so na medplanetarno potovanje poslali teslo roadsterja, nato je poletel še dvakrat, in sicer leta 2019, ko je v orbito dostavil savdski satelit Arabsat, in nato še več satelitov za ameriško obrambno ministrstvo.

Pristajanje stranske rakete falcona heavy. FOTO: Joe Skipper Reuters

Tudi tokrat je polet uspel, na tla so uspešno spravili še obe stranski raketi, osrednja stopnja pa je bila tokrat za enkratno uporabo, porabila je namreč vse predvideno gorivo in nato padla v ocean. Falcon heavy bo morda že kmalu izgubil status najmočnejše operativne rakete, sredi novembra naj bi poletela Nasina SLS, še večjo raketo pa gradijo pri Spacexu, in sicer starship. Če se bo vse izteklo po pričakovanjih in bodo dobili dovoljenje, bi lahko starship krstni polet opravil še pred iztekom leta.