Satelit, ki je dokončno prepoznal sevanje gama

Izbruhi sevanja gama so najmočnejše eksplozije v vesolju, nastanejo ob smrti zelo masivnih, hitro vrtečih se zvezd ali pri zlitju nevtronskih zvezd oziroma črnih lukenj. V nekaj sekundah se sprosti ogromna količina energije, so nenapovedljivi in kratki in prihajajo iz naključnih smeri neba. Prvič so jih odkrili s sateliti Vela v 60. letih, o katerih smo v rubriki Kje so naše ladje že pisali.

Odločilni preboj pri prepoznavi teh žarkov pa je prinesel satelit BeppoSAX, ki so ga izstrelili leta 1996. Šlo je za italijansko-nizozemski satelit, prvotno namenjen opazovanju rentgenske svetlobe, vendar so bili njegovi instrumenti pripravni tudi za zaznavanje žarkov gama. Prvi del imena je satelit dobil po italijanskem astronomu Giuseppeju (Beppu) Occhialiniju, SAX pa je kratica za Satellite per Astronomia a raggi X ali satelit za rentgensko astronomijo.

To je bila prva odprava, ki je hkrati lahko opazovala energije od 0,1 to 300 keV. Zadnjega februarja leta 1997 je BeppoSAX odkril izbruh sevanja gama, ki so ga zaznali tudi v rentgenski svetlobi in tako določili njegov položaj na nekaj ločnih minut natančno. To je bilo mnogo bolje od točnosti prejšnjih satelitov. Tako so lahko na istem mestu tudi z zemeljskimi teleskopi zaznali temneč izvor v vidni svetlobi in dokončno ugotovili, da so izbruhi sevanja gama eksplozije v temnih in zelo oddaljenih galaksijah.