V nadaljevanju preberite: 

Lanskega 9. oktobra se je na detektorjih številnih satelitov močno zabliskalo. Zaslišali so smrtni krik izjemno oddaljene zvezde, znan tudi kot izbruh sevanja gama. Najsvetlejši detektirani izbruh je med astronomi povzročil pravo raziskovalno mrzlico – serija nedavno objavljenih člankov ugotavlja, da se njegove lastnosti ne skladajo s teoretičnimi modeli. Tako svetel izbruh Zemljo osvetli le enkrat na deset tisoč let.

Zvezde z maso, veliko večjo od Sonca, svojo smrt oznanijo na različne načine. Tiste najbolj sramežljive preprosto padejo skupaj, tiho in brez pompa. Manj rezervirane naredijo pravo dramo in eksplodirajo, pri čemer močno zasvetijo kot supernove. In potem je tu še ena majcena skupina zvezd, ki v svoj katastrofalni konec vložijo še nekaj več energije. Izbruhi sevanja gama, kot imenujemo te najmogočnejše eksplozije po velikem poku, Zemljo osvetlijo približno enkrat na dan. A ker so eksplozije izjemno oddaljene, večine izbruhov ne vidimo niti z najbolj občutljivimi instrumenti.