S poznavanjem toplogrednih plinov do ustreznih ukrepov

Dr. Bor Krajnc je asistent na odseku za znanosti o okolju (O2) na Inštitutu Jožef Stefan.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je zagotovo masni spektrometer za analizo razmerij stabilnih izotopov (IRMS). Z njim je mogoče v različnih vzorcih meriti izotopska razmerja elementov, kot so vodik, ogljik, dušik, kisik in žveplo. Vzorec, ki ga pošljemo v IRMS, moramo najprej spremeniti v plin. V spektrometru se molekule tega plina ionizirajo in pospešijo mimo magneta, ki njihovo pot ukrivi glede na njihovo maso v bolj ali manj ostre ovinke. Na koncu vsakega ovinka se molekule zaletavajo v posebne števce, ki štejejo, koliko jih je šlo po poti lažjih in koliko po poti težjih, kar nam omogoča izračun izotopskih razmerij. Izotopi so atomi istega kemijskega elementa z različnim masnim številom. Se pravi, imamo lahko dva atoma istega elementa, ampak sta to lahko različna izotopa, če sta za vsaj en nevtron težja ali lažja drug od drugega. Pri svojem delu se ukvarjam s stabilnimi izotopi, ne radioaktivnimi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Veliko se ukvarjam z določanjem virov ogljika. Predstavljajmo si, da v posodo zlijemo dva kozarca z neznano količino obarvane tekočine. Enega z rumeno in drugega z modro. Glede na barvo mešanice, ki nastane, pa poskusimo oceniti, kolikšen del je prišel iz posameznega kozarca. Podobno je z izotopi, le da tu nimamo različnih barv pri različnih virih, ampak imamo različna razmerja med težjimi in lažjimi izotopi. Tako bi lahko na primer ocenili, kolikšen del ogljikovega dioksida v zraku okoli nas prihaja iz izpušnih plinov, če vemo, kakšna je izotopska sestava naravno prisotnega CO₂ in izotopska sestava CO₂ v izpušnih plinih.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je zanimiva.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Tu bi mogoče poudaril tisti del mojega dela, ki zadeva določanje virov toplogrednih plinov in preučevanje načinov odkrivanja puščanja sistemov za shranjevanje ujetega CO₂ v naravi. Bolje ko bomo poznali vire toplogrednih plinov in blažilne sposobnosti določenih sistemov na njihove vplive, lažje bomo izbrali ustrezne ukrepe in kasneje ocenili njihovo učinkovitost.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Najbrž je na to kazalo že v začetku osnovne šole, ko smo si v razredu izmišljevali neke čudne preizkuse in nato težili ravnatelju, da to pa res mora videti.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Če pogledam nazaj, so bile stvari, ki sem jih rad počel v prostem času, skoraj vedno povezane z gibanjem v naravi in spoznavanjem sveta. Od potovanj in izletov do preprostega izgubljanja po okoliških gozdovih in gričih. Ampak saj tudi to je neke vrste raziskovanje. Tudi zdaj, ko je s prostim časom bolj na tesno, ga poskusim porabiti za kaj takega.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Na to po mojem ni preprostega odgovora. Najbrž odvisno, koga vprašate. Nekateri bi rekli, da so dobri znanstveniki tisti, ki so cele dneve v laboratorijih, knjižnicah in arhivih, ponoči pa pišejo članke. Za druge so to ljudje, ki blestijo pri iskanju projektov in financ. Za tretje pa ljudje, ki znajo zgodbo dobro predstaviti. Rekel bi, da posameznik dandanes težko čisto sam kaj velikega odkrije in komunicira naprej. Verjetno je ena ključnih lastnosti, poleg radovednosti, zmožnost sodelovanja z drugimi znanstveniki.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Toliko je področij, na katerih se vsak dan odkrije kaj novega, da je težko reči, kje naj bi se zgodilo tisto najbolj prelomno odkritje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Niti ne, je doma preveč zeleno. So pa seveda trenutki, ko pomislim na hitro pot do tja … ne nujno zame.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Trenutno je najbolj obetavno videti fuzija. Ampak kot pravi že stripovska modrost: velika moč prinaša veliko odgovornost. Tudi če odkrijemo ogromen vir energije, z majhnim vplivom na okolje, kakšen bo njegov vpliv na družbo? Kako ravnati, da bi to zmanjšalo in ne še povečalo razlike?

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno bi bilo najbolj zanimivo z Nikolo Teslo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Je lahko znanstvena fantastika? Potem definitivno Štoparski vodnik po galaksiji in njegova nadaljevanja. Čudovit je tudi slovenski prevod te trilogije v štirih oziroma petih delih.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da se da s stabilnimi izotopi preverjati geografski izvor živil in različnih surovin, na primer lesa in bombaža, in tudi živali, recimo gibanje divjadi in ptic selivk, ter ljudi (posmrtni ostanki neznanih oseb). V večini primerov zaradi vode, ki so jo živi organizmi pili oziroma črpali na določenem območju v določenem času njihovega življenja. Izotopska sestave vode je na različnih območjih lahko precej različna, ta signal pa se vgrajuje v različna tkiva živih bitij.