Roboti, ki pomagajo živeti

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Uporabljamo računalnike in programsko opremo, ki marsikaj, kar smo nekoč teoretično izračunali, že zna. Včasih smo razvili svojega robota ali napravo, zdaj lahko zelo uporabne tudi kupimo in s svojim znanjem nadgradimo njihovo delovanje. Nemalokrat pa brez uporabe osciloskopa in večnamenskega analogno-digitalnega pretvornika pač ne gre.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Na sto in en način poskušamo uporabiti naprave in robote, da bi ljudem, ki imajo nevromišično poškodbo, omogočili lažje in dostojno življenje. Raziskujemo njihovo gibanje, obnašanje pri različnih opravilih in rezultate uporabimo za razvoj ustreznih naprav ali metod vodenja robotov.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Trenutno smo zelo dejavni pri analizi v preteklosti pridobljenih podatkov, saj je izvajanje raziskav, ki vključujejo paciente z nevromišičnimi poškodbami ali boleznimi, omejeno.

Zakaj imate radi znanost?

Rad imam ljudi, svoje bližnje, znanost cenim, obožujem in se je hkrati bojim. Danes posedujemo znanje, razvijamo tehnologijo in združujemo področja od nanoelektronike, mehanike do biologije. Ali bomo razvili nanozdravnike, ki bodo ves čas po telesu »popravljali« poškodbe ali nadgradili možgane, mi pa bomo živeli 200 let?

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Rezultati naših raziskav so uporabni pri razvoju rehabilitacijske tehnologije in diagnostičnih metod. Ker nesreča ne počiva, bo naše delo vedno imelo smisel.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Če dobro pomislim, je bil le en trenutek, ki me je morda usmeril v znanost. Na UCL sva s kolegom razvila programsko opremo in poslala podatke podkožni napravi, ta pa je z električnim signalom premaknila okončino.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Če odštejem prijetne urice, ki jih preživim s svojo družino, mi občasno uspe kak prizor iz narave ali mesta zajeti s fotoaparatom.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Tega še ne vem. Če bi vedel, bi počel samo tisto, kar bi me naredilo »dobrega«. Vsekakor vztrajnost in rahel dvom o vsaki objavljeni novici o neverjetnih odkritjih.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Rehabilitacija in razvoj rehabilitacijskih naprav nasploh se bosta drastično spremenila, ko bodo znanstveniki »povezali« pretrgano hrbtenjačo ali inženirji del možganov nadomestili z računalnikom.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Najbrž ne, čeprav sem po naravi popotnik, rad srečujem ljudi in spoznavam različne kulture.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

V principu na jedrsko energijo, morda celo fuzijo. Glede na znanje in razvoj tehnologije imamo dobre možnosti, da prej izumimo metodo za recikliranje radioaktivnih odpadkov, kot pa s posegi v naravo uničimo planet.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S pokojnim profesorjem Miomirjem Vukobratovićem, pionirjem robotskih mehanizmov, ki je marsikateri kompleksni račun dinamike povedal na komičen način.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjige Isaaca Asimova so navdušila marsikaterega robotika in morda še danes kdo najde navdih. Bralci, ki pogrešajo elektromehaniko in znanost v medicini ali ne vedo, kakšna je povezava med tehniko in rehabilitacijo, bodo po brskanju na svetovnem spletu navdušeni.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Najbrž ne bi bili preveč presenečeni nad izjavo, da lahko živčevje razumemo kot električne vodnike z nenavadnimi lastnostmi, človeški nevromišični sistem pa obravnavamo kot zelo kompleksen robotski sistem.