Rentgenski satelit za ekstremna kozmična telesa

Rentgenski polarimetrični raziskovalec ali krajše IXPE se ozira za energijsko najbolj vročimi objekti v vesolju. Ameriško-italijanski satelit je prvi observatorij, ki proučuje polarizacijo rentgenskih žarkov, ki izvirajo iz objektov, kot so črne luknje, ostanki supernov, pulsarji, magnetarji in galaktična jedra. Polarizacija v tem primeru opisuje, kako rentgenska svetloba niha, ko potuje skozi prostor.

Ta lastnost svetlobe se spreminja ob prehajanju snovi ali odbojev od nje, nekateri pojavi (prav ti, ki jih satelit opazuje) pa polarizirano svetlobo že izsevajo, kar nam lahko pove, kakšne so lastnosti objekta, od koder je signal prispel. IXPE je sestavljen iz več zrcal, dolge teleskopske roke in treh detektorjev za različne tipe polarizacije. Satelit kroži na višini 600 kilometrov, po dobrem mesecu kalibriranja je začel delovati v začetku letošnjega leta.

Kasiopeja A (posnetek je sestavljen iz podatkov satelitov IXPE, Chandra in  Hubble). FOTO: Nasa

Za njegovo prvo tarčo so izbrali Kasiopejo A (Cas A), to je ostanek masivne zvezde, ki je eksplodirala pred okoli 350 leti v naši galaksiji. Supernove ob tem v okolico sprožijo delce, ki skozi vesolje drvijo s skoraj svetlobno hitrostjo. Kot pravijo pri Nasi, so s tem satelitom lahko opazovali magnetno polje, kot ga ne morejo z nobenim drugim. Z raziskavo polarizacije svetlobe lahko ugotovijo strukturo magnetnega polja. Supernovo je IXPE opazoval tri tedne, in kot so nedavno pojasnili pri Nasi, so s satelitom proučevali delce, ki jih je ujelo magnetno polje, ti hitro krožeči delci oddajajo posebno vrsto svetlobe – sinhotronsko sevanje, ki govori podrobno zgodbo o kaotičnem ostanku zvezde. Prejšnje študije z radijskimi teleskopi so pokazale, da je sinhotronska svetloba skoraj povsod v ostanku zvezde, IXPE pa kaže, da je le okoli pet odstotkov radijskih valov polariziranih. Kasiopejo A opazuje tudi rentgenski teleskop Čandra, ki je opremljen z drugačnimi detektorji kot IXPE.

Rentgenski opazovalec črnih lukenj

V prvem letu delovanja so za IXPE sicer načrtovali opazovanje 30 nebesnih teles, poleg supernov še več različnih nevtronskih zvezd, avgusta je denimo opazoval galaksijo Kentaver A, so si pa znanstveniki pustili tudi nekaj opazovalnega časa za morebitna presenečenja, ki jih v vesolju ne manjka. Predvidena življenjska doba satelita je sicer dve leti. Odprava je vesoljske agencije stala okoli 188 milijonov evrov.