Raziskave delovanja genetskih škarij

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Glede na to, da se pretežno ukvarjam z molekularnimi orodji za spreminjanje genoma, pri delu velikokrat uporabljam računalnik in različne bioinformatske programe, s katerimi načrtujem genetska zaporedja ter druge pripadajoče komponente teh orodij za spreminjanje genoma. V laboratoriju pa ne mine dan brez pipete, s katero teorijo spravim v prakso.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Največ se ukvarjam s sistemom CRISPR/Cas, ali kot ga nekateri poimenujejo, z genetskimi škarjami. Gre za dvodelni sistem, ki izvira iz bakterij in ga s pridom izkoriščamo na različnih področjih, kot je razvoj celičnih linij in modelov za preučevanje bolezni, diagnostiko in zdravljenje različnih bolezni in podobno.

Sistem je sestavljen iz majhne vodilne RNK in proteina Cas9. Potem ko vodilna RNK pripelje protein Cas9 do želenega dela v genomu, protein Cas9 cepi DNK. Slednje nato izkoristimo, da se lahko določen gen v celici izbije, če pa v celico vnesemo dodatno molekulo DNK, se ta lahko vgradi v genom, kar se uporablja pri zdravljenju različnih bolezni ali pri pripravi različnih terapevtskih celic, največkrat celic za zdravljenje raka.

Zakaj imate radi znanost?

Zato, ker te zna vsaka stvar res presenetiti in ker je mogoče odkriti vedno kaj novega, tudi na področju, kjer misliš, da pa res več nič ni možno.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Sistem CRISPR/Cas je res revolucionarno orodje, za katero je bila podeljena tudi Nobelova nagrada. Njegova implementacija se dogaja na različnih področjih, kjer omogoča velik preboj. Z uporabo CRISPR/Cas lahko odkrivamo nove zdravilne učinkovine, vplivamo na večjo proizvodnjo goriva, hrane. V zadnjem času pa se uveljavlja v medicini. Po svetu potekajo številne klinične raziskave, v katerih se ta sistem uporablja za zdravljenje različnih bolezni. Z njim znanstveniki želimo pozdraviti različne genetske bolezni, različne oblike rakavih obolenj in še bi lahko naštevali. Trudim se tudi s svojim delom prispevati majhen delček k temu.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že od mladih nog so me zanimale vede o življenju, kako kakšna stvar deluje, je zgrajena … Kmalu se je pojavila tudi želja postati veterinar. Med študijem veterinarske medicine sem ugotovil, da me bolj privlačijo bazične znanosti, kot so fiziologija, imunologija, patofiziologija, tako da sem vedel, da želim svojo kariero usmeriti na to pot. Kmalu po koncu študija se mi je ponudila možnost dela na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, kar sem z veseljem sprejel.

Znanstvenik, ki nas vodi od virusa do virusa

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg raziskovanja z veseljem preživljam čas s svojo družino. S starejšo hčerko z veseljem skupaj kuhava in ustvarjava v kuhinji. Potem pa so tu izleti v naravo, ogled kakega dobrega filma in še in še.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Težko bi izpostavil eno samo lastnost. Dober znanstvenik mora imeti dobro mero radovednosti, potrpežljivosti in vztrajnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Gledano z vidika ved o življenju bi rekel, da je to zagotovo odkritje sistema CRISPR/Cas in drugih orodij za spreminjanje genoma. Že zdaj je CRISPR/Cas ponudil rešitev za zdravljenje različnih bolezni, tako genetskih kot rakavih, in mislim, da bo varna uporaba tega orodja pot do zdravil ali sredstvo za izdelavo zdravil proti še več boleznim.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mislim, da ne. Preveč je lepot našega sveta, ki bi si jih želel prej ogledati.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Tega ne morem komentirati, ker se ne spoznam na to področ­je, vendar menim, da bi morali bolj izkoriščati obnovljive vire.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Uf, več jih je. Zagotovo bi si želel na kavo z Jamesom Watsonom, Francisom Crickom in Mauriceom Wilkinsom, to so znanstveniki, ki so odkrili strukturo DNK in njen pomen za razumevanje delovanja živih bitij. Z veseljem pa bi spoznal tudi znanstvenice in znanstvenike, ki so odkrili sistem CRISPR/Cas, kot so Jeniffer Doudna, Emmanulle Charpentier in Feng Zhang.

Nobelova nagrada za genske škarje

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Zagotovo so to dokumentarne oddaje Modri planet in Kako je narejeno, oddaja Ugriznimo znanost in spletna stran ScienceDaily.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Če bi vse molekule DNK v našem telesu razvili in povezali v enotno verigo, bi dobili verigo DNK, katere dolžina bi predstav­ljala 600-kratno razdaljo od Sonca do planeta Zemlja in nazaj.