Razbijanje mitov o vadbi za moč v kardiološki rehabilitaciji

Doc. dr. Tim Kambič je predavatelj in raziskovalec na Katedri za naravoslovne vede v športu in Katedri za medicinske vede v športu Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in mladi ambasador Evropskega združenja za preventivno kardiologijo v Sloveniji.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri svojem raziskovalnem delu najpogosteje uporabljam ergospirometer, ki je priklopljen na stacionarno kolo (kolesarski ergometer). To je merski instrument, ki zaznava pretok plinov (kisika in ogljikovega dioksida) in obremenitev (moč kolesarjenja, kadenco, čas testa) med večstopenjskim testiranjem največje telesne zmogljivosti srčno-žilnih bolnikov in športnikov. Poleg merjenja največjega privzema kisika je naprava tudi povezana z napravo za merjenje električne aktivnosti srca (elektrokardiogramom), s katero kardiolog in/ali medicinska sestra med testom preverja ustrezno delovanje srca ter ugotavlja potencialne motnje ritma in ishemije (zmanjšan pretok krvi do srca), ki lahko vodijo do (ponovnega) srčnega infarkta. Rezultate testa uporabimo za predpisovanje vadbe za vzdržljivost v procesu ambulantne kardiološke rehabilitacije in kolegi kardiologi za nadaljnjo srčno-žilno-pljučno diagnostiko in zdravljenje.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje področje raziskovanja je usmerjeno v preučevanje varnosti in učinkovitosti inovativnih oblik telesne vadbe za izboljšanje zmogljivosti in kakovosti življenja bolnikov s koronarno boleznijo in srčnim popuščanjem. V sodelovanju s kliničnimi kolegi smo prvi na svetu razbijali mite o vadbi za moč v kardiološki rehabilitaciji, ki se zaradi varnostnih zadržkov in nepoznavanja preredko uporablja. Pri delu smo ugotovili varnost in večjo učinkovitost vadbe za moč z velikimi bremeni (več kot 70 odstotkov največje moči) v primerjavi s tradicionalno vadbo za vzdržljivost na kolesu pri koronarnih bolnikih v zgodnji fazi kardiološke rehabilitacije (1,5 meseca po srčnem dogodku).

Zakaj imate radi znanost?

Znanost obožujem, ker rad na objektiven način iščem odgovore na zanimiva raziskovalna vprašanja, ki se lahko hitro uporabijo v klinični praksi za izboljšanje kakovosti življenja in zmogljivosti srčno-žilnih bolnikov.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Svojo raziskovalno žilico sem začutil v tretjem letniku dodiplomskega študija, ko sem aktivno sodeloval pri različnih raziskovalnih aktivnostih na fakulteti za šport, od fiziologije napora med vadbo do preučevanja telesne (ne)dejavnosti otrok in mladostnikov. Dokončno se je moj raziskovalni interes oblikoval v prvem letniku magistrskega študija, ko sem se na predavanjih vabljenih internistov začel povezovati s kardiologi z UKC Ljubljana in izvedel svojo prvo randomizirano, kontrolirano raziskavo na bolnikih s koronarno boleznijo, ki je v stroki vzbudila veliko zanimanje, kar me je motiviralo za doktorski študij ter za nadaljnje raziskovalno in klinično delo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

S svojim raziskovalnim delom želim prispevati k zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za srčno-žilnimi boleznimi, od faze pojavljanja dejavnikov tveganja za njihov razvoj pa vse do rehabilitacije bolnikov. Bolnike želim ozavestiti o pomembnosti redne telesne dejavnosti in jih skupaj s kliničnimi sodelavci vključevati v individualno zasnovane programe telesne vadbe, s katerimi želimo izboljšati njihovo zdravje. Verjamem v multidisciplinarni pristop, ki bo omogočal, da različni zdravstveni strokovnjaki skupaj zmanjšamo največje svetovno zdravstveno breme, ki ga predstavljajo srčno-žilne bolezni.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času se redno ukvarjam s telesno vadbo (kolesarjenje po makadamu, vadba za moč, tenis in odbojka) in potujem po svetu, najraje po Grčiji, karibskih državah in vzhodni Evropi.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Marljivost, razgledanost, potrpežljivost, fleksibilnost, vztrajnost, radovednost, natančnost ter odprtost za predloge in nove ideje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Pomembni preboji so v teku pri zdravljenju genetskih bolezni, kjer s pomočjo tehnologije CRISPR ​menjajo slaba zaporedja genov z zdravimi in s tem preprečujejo (prezgodnji) razvoj družinskih bolezni, ki lahko vodijo v prezgodnjo obolevnost ali celo smrt.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za zdaj me življenje v naši lepi domovini zadosti osrečuje, sem pa na tekočem z znanstvenimi preboji glede prilagoditev človeškega telesa na pot in bivanje na Marsu, zato nikoli ne reci nikoli.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko in sončno energijo, predvsem pa na pozitivno energijo ljudi.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S preminulim švedskim vadbenim fiziologom prof. dr. Bengtom Saltinom, ki se je prvi začel resneje ukvarjati z omejitvenimi dejavniki za vadbo pri kroničnih bolnikih.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam knjigo Razmišljanje, hitro in počasno, v kateri nobelovec Daniel Kahneman predstavlja dva načina razmišljanja, ki sta koristna za različne življenje odločitve.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kineziologija je razmeroma mlada znanstvena panoga, ki poleg kondicijske priprave športnikov in rekreativnih vadb vključuje tudi vadbeno rehabilitacijo po mišično-skeletnih poškodbah in kroničnih bolnikov. Vedo ljudje dostikrat zamenjujejo z vedo o psih (kinologijo), vendar s kolegi za zdaj ostajamo pri izvajanju telesne vadbe za ljudi.