Potrošnikov aplavz – največje priznanje za oljkarje po izjemno težavni letini

V luči nujnosti obvladovanja podnebnih sprememb in varstva okolja si EU prizadeva postati prva celina, ki bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost ter zagotovila zadostno in cenovno dostopno hranljivo hrano ob hkratnem zmanjšanju uporabe sredstev za varstvo rastlin in gnojil. Izziv omejevanja vplivov človekove dejavnosti na okolje je posebej zahteven za mnoge pridelovalce hrane na območju Sredozemlja, ki je danes prepoznano kot ena izmed 25 najpomembnejših vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu, hkrati tudi kot ena svetovno najbolj ranljivih regij v luči podnebnih sprememb. Ekstremni vremenski dogodki, ki pogosto povzročajo znatne izgube pridelkov in povečujejo tveganje za napade novih škodljivih organizmov ter rast populacije že znanih, so tako postali stalnica sredozemskega kmetijstva.

Mali lokalni kmetje so zato stisnjeni v primež vremenskih ekstremov in visokih okoljskih ambicij, ki kljub raznim državnim pomočem ne morejo konkurirati velikim svetovnim kmetijskim korporacijam. Posledično so prisiljeni opustiti kmetovanje oziroma proizvodnjo hrane, ki je praviloma v tesnejši povezavi z okoljem, tradicijo in lokalno skupnostjo in je lahko motor razvoja tudi drugih gospodarskih panog (trajnostni turizem, gastronomija …). Velik pomen imajo tudi pri ohranjanju edinstvenosti lokalne identitete in kulturne krajine sredozemskega prostora, ki se je izoblikovala postopoma od časa pred antiko do danes in je rezultat posebnosti podnebja, geološke in reliefne raznolikosti, vode, tal, rastlinstva in večstoletne prisotnosti in sonaravnega delovanja človeka.

Z vidika zadnjega ima v slovenskem sredozemskem kmetijstvu oljkarstvo osrednjo vlogo, saj se je v zadnjih štiridesetih letih razširilo s skromnih 460 hektarov na obsežnih 2526 hektarov in hkrati pripomoglo k ohranjanju krajinskih elementov, kot so majhne parcele, terase, suhozidi itd., ter drugih značilnosti tipične mozaične kulturne krajine. Ohranjanje kmetijske dejavnosti in zasaditev oljk na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje močno prispeva tudi k ogljični nevtralnosti in uresničevanju trajnostnih ciljev, ki bodo glede na obetavne dolgoročne napovedi gojenja oljk v Sloveniji še bolj dosegljivi.

Res je, da projekcije podnebnih sprememb napovedujejo dolgoročno povečanje pridelka oljk v Sloveniji, vendar se slika pridelave oljk v zadnjih letih močno razlikuje od pričakovane dinamike, saj opažamo, da je pridelka v veliko primerih celo manj kot v prejšnjih letih. Manjši nabor registriranih aktivnih sredstev za varstvo rastlin ob hkratnih spremenjenih podnebnih razmerah in ekstremnih vremenskih dogodkih, ki jim je skupen močan vpliv na ritem razvoja rastline in pojavnost škodljivih organizmov, se zrcali tudi v spremenjenih značilnostih in kakovosti oljčnega olja. A pri tem je treba izpostaviti letošnje prakse tistih oljkarjev, ki so kljub spomladanski negativni vodni bilanci, julijskim rekordnim temperaturam, predčasnemu sušenju in odpadanju plodičev, toči, močnim vetrovom, obilnim padavinam in obsežnim napadom marmorirane smrdljivke, oljčne muhe in »oportunističnih« gliv, ki so v zadnji fazi razvoja oljk povzročile gnitje, pridelali oljčna olja izjemne kakovosti in sledili več kot 150 let stari Darwinovi teoriji evolucij, ki pravi, da ne preživijo nujno najmočnejši ali najbolj inteligentni organizmi, temveč tisti, ki se najbolje prilagajajo spremenjenim okoliščinam.

Strokovna usposobljenost, doslednost in izkušenost oljkarja, natančno terensko spremljanje, poznavanje biologije rastline in škodljivih organizmov, analiza podatkov, prilagoditev tehnologij pridelave naravnim danostim ter pravi čas in način izvajanja agrotehničnih ukrepov so ob sočasnem upoštevanju okoljskih, ekoloških, ekonomskih in kakovostnih parametrov osrednje gibalo zagotavljanja vrhunske kakovosti oljčnega olja, ki jo je bilo v letošnjih zahtevnih razmerah pridelave in predelave oljk izjemno težko zagotoviti.

Ne glede na vse so nekateri oljkarji tudi letos znova premaknili meje nemogočega in kljub izrednim razmeram ubranili sloves, da v Sloveniji zmoremo in znamo pridelati oljčno olje vrhunske kakovosti v svetovnem merilu. Njihova strast do izjemne odličnosti in nepopustljiva predanost najvišjim standardom kakovosti, ki zahteva tudi pripravljenost sprejeti manjši pridelek, sta bili nagrajeni ob obeležitvi svetovnega dneva oljk, ki ga je UNESCO uradno priznal 26. novembra 2019 s ciljem zaščite oljke in njene simbolike miru in modrosti.

Mestna občina Koper je v petek, 24. novembra 2023, v sodelovanju z Inštitutom za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper podelila laskava priznanja za najboljša mlada oljčna olja, s čimer je izrazila spoštovanje do oljkarjev za njihov prispevek k slovenskemu oljkarstvu. Največje priznanje, ki ga oljkarji lahko prejmejo, pa ostaja tisto, ki jim ga izkažejo zadovoljni potrošniki, saj sta njihova zvestoba in zaupanje ključna za trajen uspeh. Nagrajeno oljčno olje naj bo navdih za druge oljkarje, da razvijejo nove strategije za ohranjanje vrhunske kakovosti svojih izdelkov, ne glede na izzive podnebnih sprememb.

Dr. Maja Podgornik, Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper

Naročnik oglasne vsebine je Znanstveno-raziskovalno središče Koper