V nadaljevanju preberite: 

Dr. Alexandra Sexton je mlada raziskovalka na univerzi v Sheffieldu. Ukvarja se z geografijo, politiko in zgodovino prehranskih inovacij, še zlasti z visoko tehnološkimi alternativami mesnih in mlečnih izdelkov. Pred predavanjem na konferenci o prihodnosti hrane, ki jo ob 60. letnici organizira fakulteta za družbene vede, smo se s Sextonovo pogovarjali tudi o tem, kdaj bomo lahko zagrizli v prvi zrezek, vzgojen v laboratoriju.

Trg alternativnih beljakovin obljublja zelo veliko: nahranil bo svet, končal trpljenje rejnih živali in prinesel bolj trajnostno proizvodnjo hrane. Kaj so prazne obljube in kaj dobrega lahko dejansko prinese?

Res je ogromno promocije in obljub, a te so sestavni del igre pri razvoju inovativnih tehnologij. Tudi v biotehnologiji se močno trudijo za vélike obljube, da bi pritegnili finančni in tvegani kapital. Obljub na področju tehnoloških inovacij v prehranski industriji je veliko tudi zato, ker je velik del industrije še mlad. Določena podjetja so zbrala veliko kapitala in začela graditi pilotne projekte, v katerih bodo v prihodnjih letih testirala sposobnost za uresničitev svojih obljub.

Pomembno je izpostaviti razliko v časovnici zmožnosti uresničitve obljub med podjetji, ki razvijajo izdelke iz rastlinskih beljakovin, in tistimi, ki razvijajo izdelke iz celičnih linij. Veliko izdelkov, ki temeljijo na rastlinskih beljakovinah, ima že dolgo zgodovino, obstaja tudi velika ponudba teh izdelkov na trgu. Novejši izdelki iz te kategorije, ki se poskušajo še bolj jasno ločiti od mesa, pa so na trgu nekaj let. Lahko bi rekli, da nekatere obljube že izpolnjujejo, vsaj kar se tiče doseganja glavnine potrošnikov in tega, da po njih posegajo tudi mesojedci.

To zadnje povem s previdnostjo, saj prve raziskave navad potrošnikov nakazujejo, da ti ne zamenjujejo enega (mesnega, mlečnega) izdelka z drugim (rastlinskim) z enakimi značilnostmi, ampak kupujejo še več obojega. Medtem vegani in vegetarijanci posegajo po izdelkih iz rastlinskih beljakovin, da bi poskrbeli za bolj raznoliko prehrano. Gre torej prej za razširitev tržnega kolača kot za aktivno zamenjavo enih izdelkov z drugimi. To pa je v nasprotju z obljubami proizvajalcev, da želijo zmanjšati potrošnjo in število rejnih živali.

Izdelki iz celičnih kultur pa se še razvijajo. Proizvajalci morajo rešiti več tehnoloških izzivov. Trenutno obstaja majhna, nišna ponudba teh izdelkov. Pojavljajo se pop-up restavracije, ki jih ponujajo. Edina država, ki je doslej zakonsko dovolila v laboratoriju vzrejeno meso, je Singapur. Tam je ameriško podjetje Eat Just začelo prodajati piščančje meso, vzgojeno v laboratoriju. Ali bodo podjetja, ki razvijajo te izdelke, izpolnila svoje obljube, je odvisno od tega, kakšne kompromise bodo sklepala v procesu povečevanja proizvodnje.