Neomejen dostop | že od 9,99€
Alen Pšeničnik je raziskovalec na Katedri za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Najraje uporabljam PCR napravo. Gre za napravo, ki omogoča kopiranje in pomnoževanje točno določenih odsekov DNA, bodisi delov genoma določenega organizma bodisi v laboratoriju dizajnirane DNA. Pomnoževanje odsekov DNA do visokega števila kopij močno olajša sestavljanje teh kosov v genske konstrukte, ki jih potem vstavljamo v bakterijske celice ter jim tako posredujemo navodila za proizvodnjo načrtovanih učinkovin. PCR naprava je temeljno orodje molekularne biologije že dobrih 30 let in bo to tudi ostala, čeprav v primerjavi z nekaterimi modernimi laboratorijskimi napravami izvaja zelo enostavno nalogo, to je regulacijo temperature.
V naši raziskovalni skupini na Biotehniški fakulteti se ukvarjamo z genskim inženiringom bakterij rodu Streptomyces, ki jih v industriji uporabljamo za proizvodnjo raznih učinkovin, pretežno antibiotikov. To je prav poseben rod bakterij, iz katerih izvira večina antibiotikov ter veliko protitumorskih in protivirusnih učinkovin, ki jih uporablja moderna medicina. S preurejanjem genomov teh bakterij jih spremenimo v producente novih učinkovin ali pa poskušamo povečati količine učinkovin, ki jih te bakterije same proizvajajo v naravi.
Ker me zelo zanima, kako stvari delujejo. Poleg tega ni lepšega od zanimivih rezultatov po uspešnem eksperimentu. O ponesrečenih eksperimentih pa raje ne bi govoril …
V znanosti je ponavadi tako, da nove ugotovitve po določenem času nepričakovano in posredno podprejo nova dognanja oziroma produkte. V direktnem smislu pa upam, da bo moje delo prispevalo k proizvodnji novih zdravil in razvoju metod za njihovo pridobivanje.
Ne spomnim se časov, ko bi si želel kaj drugega. Prav raziskovanje v biotehnologiji in inženiringu živih organizmov je vedno bilo moj cilj. Zato sem s svojo službo lahko zelo zadovoljen.
Sem zagrizen motorist in oboževalec mehanike nasploh. Večino prostih vikendov preživim v garaži in popravljam katerega od svojih starih motorjev, ki imajo potem začuda vedno nove napake. S punco Karmen večkrat tudi »skuhava« kak sod domačega piva.
Radovednost je edina ključna lastnost vseh znanstvenikov. Glede drugih ključnih lastnosti bi bil previden, saj ravno različnost raziskovalcev in posledično različni pristopi vodijo do dobrih rezultatov. Na primer, bolj »pridni« raziskovalci vložijo več dela in tako pridobijo več rezultatov, manj »pridni« pa so pogosto prisiljeni iskati bolj inovativne rešitve. Poleg tega bi omenil še eno lastnost, ki jo raziskovalci pridobimo z delom v znanosti. To je zavedanje, da ne veš vsega in da so stvari pogosto zelo kompleksne. Ta vrsta mišljenja bi se morala s področja znanosti počasi prenesti na splošno dojemanje dogajanja v vedno bolj zapletenem svetu.
Mislim, da bo to razvoj sintezne biologije na področju zdravljenja.
Ne. Glede na vse dosedanje raziskave tam ni živih bitij, kar pomeni bolj malo posla za biotehnologa. Z veseljem pa bi odpotoval na bolj pisan planet tipa Pandora iz filma Avatar. Če na Marsu najdejo življenje, bom spremenil odločitev.
Stavil bi na jedrsko fuzijo, ampak do njenega delovanja baje spet manjka 30 let.
Trenutno je kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov po mojem mnenju najboljša rešitev za napajanje naših domov in industrije. Kar pa se tiče prevoznih sredstev, že dolgo časa tiho upam na bolj razširjeno uporabo gorivnih celic. Menim, da so gorivne celice veliko bolj elegantna rešitev kot pol tone zvezanih litij-ionskih baterij, ki jih trenutno vozi okoli povprečen električni avtomobil.
S Karyjem Mullisom, izumiteljem PCR reakcije.
Knjige in filmi o znanosti hitro postanejo nerelevantni, saj se znanost hitro spreminja. Bralcem bi priporočil slovensko poljudnoznanstveno revijo Življenje in tehnika. Ob večerih jo prebira tudi moj oče, ki je, če smem pripomniti, zelo razgledan človek. Življenje in tehnika skoraj v vsaki številki vsebuje zelo dobre članke s področja biotehnologije, ki jih večkrat z veseljem preberem tudi sam.
Rapamicin, učinkovina, pridobljena iz bakterij Streptomyces, ki jo človeštvo že dlje časa uporablja za zdravljenje po presaditvi organov, je v zadnjem času v središču pozornosti zaradi zanimivega učinka, podaljševanja življenja. Trenutno se veliko laboratorijev ukvarja z ustvarjanjem bolj varnih rapamicinu podobnih molekul.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji