Pomembnost zavedanja, da ne veš vsega

Alen Pšeničnik je raziskovalec na Katedri za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam PCR napravo. Gre za napravo, ki omogoča kopiranje in pomnoževanje točno določenih odsekov DNA, bodisi delov genoma določenega organizma bodisi v laboratoriju dizajnirane DNA. Pomnoževanje odsekov DNA do visokega števila kopij močno olajša sestavljanje teh kosov v genske konstrukte, ki jih potem vstavljamo v bakterijske celice ter jim tako posredujemo navodila za proizvodnjo načrtovanih učinkovin. PCR naprava je temeljno orodje molekularne biologije že dobrih 30 let in bo to tudi ostala, čeprav v primerjavi z nekaterimi modernimi laboratorijskimi napravami izvaja zelo enostavno nalogo, to je regulacijo temperature.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V naši raziskovalni skupini na Biotehniški fakulteti se ukvarjamo z genskim inženiringom bakterij rodu Streptomyces, ki jih v industriji uporabljamo za proizvodnjo raznih učinkovin, pretežno antibiotikov. To je prav poseben rod bakterij, iz katerih izvira večina antibiotikov ter veliko protitumorskih in protivirusnih učinkovin, ki jih uporablja moderna medicina. S preurejanjem genomov teh bakterij jih spremenimo v producente novih učinkovin ali pa poskušamo povečati količine učinkovin, ki jih te bakterije same proizvajajo v naravi.

Zakaj imate radi znanost?

Ker me zelo zanima, kako stvari delujejo. Poleg tega ni lepšega od zanimivih rezultatov po uspešnem eksperimentu. O ponesrečenih eksperimentih pa raje ne bi govoril …

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V znanosti je ponavadi tako, da nove ugotovitve po določenem času nepričakovano in posredno podprejo nova dognanja oziroma produkte. V direktnem smislu pa upam, da bo moje delo prispevalo k proizvodnji novih zdravil in razvoju metod za njihovo pridobivanje.

Nad raka z različnih zornih kotov

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Ne spomnim se časov, ko bi si želel kaj drugega. Prav raziskovanje v biotehnologiji in inženiringu živih organizmov je vedno bilo moj cilj. Zato sem s svojo službo lahko zelo zadovoljen.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem zagrizen motorist in oboževalec mehanike nasploh. Večino prostih vikendov preživim v garaži in popravljam katerega od svojih starih motorjev, ki imajo potem začuda vedno nove napake. S punco Karmen večkrat tudi »skuhava« kak sod domačega piva.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost je edina ključna lastnost vseh znanstvenikov. Glede drugih ključnih lastnosti bi bil previden, saj ravno različnost raziskovalcev in posledično različni pristopi vodijo do dobrih rezultatov. Na primer, bolj »pridni« raziskovalci vložijo več dela in tako pridobijo več rezultatov, manj »pridni« pa so pogosto prisiljeni iskati bolj inovativne rešitve. Poleg tega bi omenil še eno lastnost, ki jo raziskovalci pridobimo z delom v znanosti. To je zavedanje, da ne veš vsega in da so stvari pogosto zelo kompleksne. Ta vrsta mišljenja bi se morala s področja znanosti počasi prenesti na splošno dojemanje dogajanja v vedno bolj zapletenem svetu.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bo to razvoj sintezne biologije na področju zdravljenja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Glede na vse dosedanje raziskave tam ni živih bitij, kar pomeni bolj malo posla za biotehnologa. Z veseljem pa bi odpotoval na bolj pisan planet tipa Pandora iz filma Avatar. Če na Marsu najdejo življenje, bom spremenil odločitev.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavil bi na jedrsko fuzijo, ampak do njenega delovanja baje spet manjka 30 let.

Trenutno je kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov po mojem mnenju najboljša rešitev za napajanje naših domov in industrije. Kar pa se tiče prevoznih sredstev, že dolgo časa tiho upam na bolj razširjeno uporabo gorivnih celic. Menim, da so gorivne celice veliko bolj elegantna rešitev kot pol tone zvezanih litij-ionskih baterij, ki jih trenutno vozi okoli povprečen električni avtomobil.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Karyjem Mullisom, izumiteljem PCR reakcije.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjige in filmi o znanosti hitro postanejo nerelevantni, saj se znanost hitro spreminja. Bralcem bi priporočil slovensko poljudnoznanstveno revijo Življenje in tehnika. Ob večerih jo prebira tudi moj oče, ki je, če smem pripomniti, zelo razgledan človek. Življenje in tehnika skoraj v vsaki številki vsebuje zelo dobre članke s področja biotehnologije, ki jih večkrat z veseljem preberem tudi sam.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Rapamicin, učinkovina, pridobljena iz bakterij Streptomyces, ki jo človeštvo že dlje časa uporablja za zdravljenje po presaditvi organov, je v zadnjem času v središču pozornosti zaradi zanimivega učinka, podaljševanja življenja. Trenutno se veliko laboratorijev ukvarja z ustvarjanjem bolj varnih rapamicinu podobnih molekul.