Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti

Knjiga Fosili Slovenije bo v pomoč paleontologom, geologom, študentom geologije, raziskovalcem, ki se ukvarjajo z makrofosili po vsem svetu, pa tudi vsem, ki se zanimajo za razvoj življenja na našem planetu. Kljub temu da je besedilo strokovno, je predstavljeno jasno in nazorno ter pritegne vse tiste, ki jih tematika zanima.



Fosili ali okamnine so okamneli različni ostanki živali in rastlin, ki so se ohranili predvsem v sedimentnih in izjemoma v metamorfnih kamninah. So neposreden dokaz izumrlega in razvijajočega se življenja v geološki preteklosti oziroma geološkem času. Knjiga govori o izumrlih živalih in rastlinah v različnih geoloških časih oziroma o milijonih let. Da bi pojasnili geološki čas, da bo bolj nazorno, o čem knjiga govori, bomo naredili majhno digresijo.

Koliko je pravzaprav milijon let? Da bomo to pojasnili, bomo zgodovino življenja na Zemlji ponazorili z enoletnim koledarjem. Tako bo celotna zgodovina milijard let podana v 365 dneh. Zemlja je stara 4,5 milijarde let in v tej prispodobi predstavlja vsak dan 12,33 milijona let! En dan ali 24 ur je torej 12,33 milijona let, ena sekunda pa obdobje 124,7 leta. Vidimo torej, da naše povprečno, 70 let trajajoče življenje, traja malo več kot pol sekunde. Zato ima delo upravičeno podnaslov Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti.

Fosili so pomembni za preučevanje evolucije življenja na Zemlji, okolja, v katerem so organizmi živeli, klimatskih razmer, ki so takrat vladale, in najpomembnejše, za določanje relativne starosti kamnin oziroma tega, katere plasti so mlajše in katere starejše. Pri tem so najpomembnejši vodilni fosili. O vsem tem govori knjiga.
Junija letos jo je ob svoji 75. obletnici založil in izdal Geološki zavod Slovenije, avtorja sta priznana strokovnjaka dr. Bogdan Jurkovšek, regionalni geolog in paleontolog, in dr. Tea Kolar-Jurkovšek, ena od vodilnih evropskih specialistk za konodonte. Knjiga je sinteza njunega štiridesetletnega ukvarjanja z regionalno geologijo, paleontologijo in stratigrafijo.

Gre za pomembno znanstveno delo s področja paleontologije makrofosilov in biostratigrafije na ozemlju Slovenije. Pomen knjige pa ni povezan le s stroko, njena izjemnost je tudi v tem, da je besedilo postavljeno dvokolonsko, v slovenščini in angleščini. Bogati slovensko strokovno izrazoslovje in je zanimiva za širok krog slovenskih bralcev, angleščina pa ji omogoča odprtost in dostopnost za svetovno znanstveno skupnost.

Knjiga je več kot enciklopedični prikaz različnih fosilnih vrst pri nas, saj sta avtorja te makrofosile postavila v geološki prostor in geološki čas na ozemlju današnje Slovenije. Predstavljena je biostratigrafija slovenskega prostora in fosili so obravnavani celovito, iz njih pa avtorja črpata številne podatke iz geološke preteklosti.
Knjiga, razdeljena na dvanajst poglavij, ima 264 strani ter vsebuje 33 barvnih tabel oziroma slikovnih prilog.
V uvodnem delu avtorja razčlenita vsebino knjige. Zapišeta: »Nekoč je veljalo, da je sedanjost ključ za razumevanje preteklosti ... Vendar danes v geologiji povsem enakovredno velja tudi druga paradigma, ki nas uči, da je preteklost (v številnih primerih) ključ za razumevanje sedanjosti (pa verjetno tudi ključ za predvidevanje prihodnosti).«

V poglavju Od biblične teologije do Darwina in Mendla podajata razumevanje in raziskovanje fosilov od antičnih časov, obdobij Georgesa Cuviera, Lamarcka, Darwina, Mendla do današnjih novih spoznanj v biologiji, biokemiji in genetiki, ki so nadgradila Darwinovo razumevanje evolucije. Pri tem pa je hiter in vsestranski razvoj paleontologije omogočil vrsto novih dokazov za obstoj evolucije.

V tretjem poglavju, Paleontologija, nadrobno pojasnita, da je to veda o organizmih, ki so naseljevali Zemljo v geološki preteklosti. Njena naloga je prepoznavanje načina življenja organizmov na osnovi fosilov, razumevanje fosilnih združb v odnosu do okolja in razumevanje njihovega razvoja oziroma evolucije. Pomembna je vloga paleontologije pri stratigrafskih raziskavah, zlasti pri določanju relativne starosti kamnin s pomočjo vodilnih fosilov ter paleogeografskih razmer v geološki zgodovini Zemlje. Omenita tudi pozabljenega ruskega biokemika Aleksandra Oparina (1894–1980), ki je prvi prišel do spoznanja, da je življenje nastalo kot naravna evolucija materije.

V poglavju z naslovom Fosili in fosilizacija je na zanimiv način, tudi za nestrokovnjaka, popisano, kakšne vrste fosilov imamo; da med fosile razen skeletnih ostankov organizmov štejemo tudi fosilne sledove aktivnosti nekdanjih organizmov ter da imamo poleg makrofosilov tudi mikrofosile, ki jih opazujemo le pod mikroskopom. Tu so pojasnjeni načini fosilizacije, kot so petrifikacija ali okamnitev, inkrustracija ali prekrivanje, karbonizacija ali pooglenitev in mumifikacija.



V poglavju Relativna in absolutna geološka starost pišeta o pomenu vodilnih fosilov za določanje relativne starosti kamnin oziroma plasti in da so pri tem najpomembnejše stratigrafsko kratkotrajne vrste, ki so značilne za kratka geološka obdobja. Pri tem pišeta tudi o absolutni starosti kamnin, izraženi v letih, ki jo določamo na temelju radioaktivnega razpada, na primer urana, in z metodo radioaktivnega ogljika 14C.

V šestem poglavju, Paleoekologija, pojasnjujeta ekološke razmere, ki so vplivale na posamezne organizme v geološki preteklosti, saj je interakcija med okoljem in organizmom pomembna. Načini pojavljanja fosilov v kamninah povedo tudi o tem, kaj se je dogajalo v okolju, v katerem so se organizmi znašli ob smrti, kar nam omogoča rekonstrukcijo nekdanjega okolja.

Sedmo poglavje govori o razvrščanju organizmov v naravni sistem in predstavi njihovo poimenovanje. Pri poimenovanju novih vrst veljajo stroga pravila. Pri opisovanju vrst moramo upoštevati pravila, predpisana v mednarodnem botaničnem in zoološkem kodeksu imenovanj. V osmem poglavju pa uvrstita geotektonsko Slovenijo na stičišče Južnih in Vzhodnih Alp, Dinaridov in Panonskega bazena. Fosili, predstavljeni v knjigi, so bili najdeni v različnih predelih Slovenije in v različno starih kamninah. Te danes pripadajo različnim geotektonskim enotam. Nastajale so v različnih okoljskih prostorih. To poglavje je strokovno zahtevnejše.

Deveto poglavje obravnava geološke, biološke in klimatske dogodke od nastanka Zemlje do danes. Od vročega pramorja do vidnega življenja, ko se pojavijo cianobakterije, ki tvorijo stromatolite. To poglavje je najobsežnejše in tvori osrednji, poglavitni del knjige. Natančno in razumljivo so opisani geološki, biološki in klimatski dogodki v paleozoiku, mezozoiku in terciarju tako na planetu Zemlji kot na ozemlju današnje Slovenije. Obravnavano je obdobje od približno 635 milijonov let do današnjih dni in je bogato ilustrirano.

Tu moramo omeniti ilustracije rekonstrukcij različnih geoloških okolij, v katerih so živele različne živalske združbe in rastline. Nazorno nam pričarajo čas izpred milijonov let. Ilustracije rekonstrukcij okolij je prispevala akademska slikarka Barbara Jurkovšek, ki je svoje delo odlično opravila. Številne skice, risbe, stratigrafski stolpci in barvne fotografije so ustrezno izbrane in smiselno dopolnjujejo vsebino, tako da se bralec z lahkoto prebije skozi znanstveno besedilo.

V desetem poglavju so nanizani pomembni zaključki, to je sintetičen prikaz opravljenega dela.
Večino predstavlja raziskovalni material avtorjev dela in njunih sodelavcev. V literaturi je navedeno 411 del, na katera se avtorja sklicujeta in ki omogočajo podroben vpogled v stratigrafske in paleontološke raziskave fosilov v Sloveniji.



Pohvala in zahvala gre obema avtorjema tudi za to, da sta obsežno in specifično znanstveno snov, ki bi bila marsikomu nezanimiva in nerazumljiva, predstavila jasno, razumljivo in zanimivo.

Izvirnost in pomembnost knjige sta v predstavitvi rezultatov lastnih raziskav fosilov s kritičnim prikazom vseh dosedanjih raziskav fosilov v Sloveniji. Namenjena je strokovnemu krogu ljudi, ki se ukvarjajo s fosili, in vsem tistim, ki jih paleontologija in razvoj življenja na Zemlji zanimata, pa tudi raziskovalcem in bralcem po svetu, ki se ukvarjajo s paleontologijo in biostratigrafijo.

Naj sklenemo s tistim, kar sta avtorja zapisala v uvodu: »Želela sva poudariti zlasti pomen fosilov za razumevanje geološkega časa in okolja, v katerem so kamnine z njimi nastajale, in posledično za poznavanje geološke zgradbe Slovenije. Nenazadnje gre za našo skupno naravno dediščino ali s sodobnejšim izrazom za geološke naravne vrednote ...«

Torej, naj spomnimo, ko boste govorili o milijonih let, pomislite na eno sekundo!
--------------------
Vid Gregorač, univ. dipl. inž. geol., je geolog, pisec poljudnoznanstvenih člankov in prevajalec.