Znanstvenica, ki stavi na človeško ustvarjalnost

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam pipeto – napravo, s katero lahko zelo natančno odmerimo tudi zelo majhne volumne tekočine. Sliši se dolgočasno, vendar večino mojega dela sestavlja priprava mešanic različnih tekočin. Ko reakcija poteče, njen izid preverimo z različnimi napravami, od teh pa je ena mojih najljubših konfokalni fluorescenčni mikroskop, ki omogoča spremljanje fluorescence v živih celicah – po domače to pomeni, da lahko zaznamo barvo (oddane valovne dolžine) celice.


 

V največ sto besedah opišite, kaj raziskujete.

Sintezna biologija je veja biologije, v kateri organizme spreminjamo tako, da jim damo popolnoma nove lastnosti in funkcije. Moje področje je načrtovanje genskih regulatornih mrež v sesalskih celicah z umetnimi transkripcijskimi faktorji. Takšne mreže so uporabne v različnih aplikacijah, na primer v biosenzoriki, diagnostiki ter za zdravljenje različnih bolezni. Ukvarjam se z načrtovanjem proteinov za učinkovitejše spreminjanje genoma.
 

Zakaj imate radi znanost?

Že v prvem razredu osnovne šole me je pritegnil ugankarski krožek, kjer smo se učili reševanja križank, rebusov in podobnih ugank. Prav zato me je pritegnila tudi znanost – čeprav smo v zgodovini pridobili zelo veliko znanja, še vedno ostaja ogromno nerešenih vprašanj oziroma ugank.


 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Verjetno na začetku srednje šole pri urah biologije. Mislim, da se je moja odločitev za naravoslovje še dodatno »zacementirala«, ko so moji starši vztrajali, da je pravo oziroma jezikoslovje prava izbira zame.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Igram igro pandolo – to je stara istrska igra, ki je registrirana kot živa kulturna dediščina in hkrati tudi kot šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije (www.pandolo.si). Igra se s kratko ošiljeno paličico, ki jo igralec z daljšo palico s tal spravi v zrak in jo spet udari tako, da jo pošlje čim dlje v igrišče. Branilci paličico poskušajo ustaviti oziroma ujeti čim bliže začetni točki. Igra je organizirana kot celodnevni turnir po vsej Sloveniji, ki sestavlja državno prvenstvo. Žal je v zadnjem času zaradi dela v tujini moja aktivnost pri igri omejena, zato svoj prosti čas po dolgem času ponovno posvečam likovni umetnosti.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Večina znanstvenikov pravzaprav opravlja povsem »vsakdanjo« službo glede na našo izobrazbo. Ključno je zavedanje, da se delovni dan za veliko večino nas ne konča vedno po osmih urah, da je za dobre rezultate potrebnega veliko odrekanja ter da sta za doseganje ciljev nujna trdo delo in spopadanje s težavami na vsakem koraku.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Odvisno od reverzibilnosti.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na človeško ustvarjalnost.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno z Darwinom in Lamarckom hkrati, a bi gledala od daleč. Od živečih znanstvenikov bi izpostavila Jennifer Doudna, znanstvenico, ki je najbolj pripomogla k odkritju sistema CRISPR, in Georgea Churcha, ki je eden vodilnih znanstvenikov s področja sintezne biologije. Tega sem omenila tudi v intervjuju za Meta PhoDcast pred nekaj leti, a sva se do danes že srečala – kave sicer nisva pila, sem pa dobila ponudbo za delo v njegovem laboratoriju.

Katero knjigo, film, predavanje ali spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam vse knjige Nesse Carey: The Epigenetics Revolution, Junk DNA in Hacking the Code of Life. Pogosto poslušam Nature podcast – zelo priporočam.