Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
V vsakem biokemijskem laboratoriju najdemo vsaj eno centrifugo. To so aparature, ki nam omogočajo hitrejše posedanje delcev, na primer celic, in tako ločevanje od tekočine. Sile, ki jih centrifuge dosežejo, so ponavadi več 1000 g, pri čemer 1000 g ustreza tisočkratni sili Zemljine gravitacije. Za primerjavo: človek lahko zdrži sile do približno 5 g nekaj minut.
Kako bi neznanstvenim prijateljem v pol minute razložili, kaj raziskujete?
V laboratoriju raziskujemo, kako se organizmi odzivajo na različne stresne pogoje. Ne proučujemo sicer človeka ali človeških celic, temveč enocelične organizme. Gre torej za celice, kjer ena celica predstavlja en organizem, kar pomeni, da mora sprejemati zelo pomembne odločitve za svoj obstoj. Kako to dela na dnevni ravni, zakaj in kdaj sprejema svoje odločitve in ali se pred sprejetjem odločitve posvetuje še z drugimi celicami, je to, kar poskušamo razumeti.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Glede na to, da moje delo ne obsega le raziskav, temveč tudi pedagoško delo, upam, da mi uspe na študente, ki večinoma nadaljujejo poklicno pot v raziskovalnih vodah, prenesti čim več znanja. Glavni razlog za uspeh človeške vrste v primerjavi z drugimi vrstami na tem planetu je ravno sposobnost sodelovanja z uspešno komunikacijo.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?
Tega še zdaj ne vem! Nimam se namreč za znanstvenico in res ne vem, ali bom to sploh kdaj postala. Veliko raje rečem, da raziskujem. Tudi zato, ker že sama beseda pove, da gre za proces in ne za stanje. Besede »znanost« se na ta način ne da niti uporabiti.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Sposobnost sinteze (in ne v smislu organske kemije, čeprav je tudi to koristna veščina).
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
V molekularni biologiji razvoj tehnik, ki omogočajo razmeroma enostavno spreminjanje dednega materiala organizma. Tako kot je bila prelomna iznajdba metode verižne reakcije s polimerazo, ki je omogočila raziskovalcem pomnoževanje določenega segmenta DNK in tudi njegovo spreminjanje v laboratoriju, zdaj veliko novost v molekularni biologiji prinaša tehnika CRISPR/Cas9. Medtem ko z njo lahko tarčno spreminjamo genome posameznih celic, kar je zelo uporabno v raziskovalne namene, pa je tehnika odprla novo poglavje v bioetiki. Leto 2018 je namreč zaznamovala informacija, da sta se na
Kitajskem rodili deklici, katerih genoma sta bila spremenjena tako, da nista vsebovala zapisa za protein, pomemben za okužbo s HIV, kar pomeni, da naj bi bili deklici proti temu virusu odporni. Kar hitro lahko ugotovimo, da bi to metodo lahko uporabili za »izdelavo otrok po meri«, kar pa je seveda bioetično nesprejemljivo.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Sicer bi šla z veseljem v vesolje, ampak Mars se mi zdi malo dolgočasen. Zato bi predlagala raje nekaj krogov okrog Zemlje, mogoče s krajšim postankom na naši luni, potem pa nazaj domov.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Verjetno na kombinacijo različnih; primarno jedrske, pa tudi energij, ki bi jih pridobili iz valovanja in plimovanja morja in pa vetrne energije na morju. Manjše naprave, ki ne porabijo toliko energije, pa bi lahko naredili tako, da bi se polnile na gibanje oziroma premikanje človeka.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Kip Platona. FOTO: Shutterstock
To bi bil Platon, čeprav dvomim, da bi oba našla užitek v kavi, glede na to, da je Grki niso poznali. Verjetno bi se tako dobila na kozarcu vina. Upala bi sicer, da bi se lahko družila kakšen teden ali dva. Da bi videl ne samo, kako smo implementirali demokracijo, temveč tudi, v katero smer je šla znanost in predvsem tehnologija. Mislim, da bi bili njegovi pogledi o tem, kako naprej, zelo zanimivi.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Eden mojih ljubših avtorjev je
Nick Lane, profesor z univerze v Londonu, ki je napisal kar nekaj poljudnoznanstvenih knjig o evoluciji in življenju na tem planetu. Prav tako z veseljem preberem prispevke, ki jih pripravijo na portalu Kvarkadabra.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Koliko čakanja je v biokemiji. Temu sicer strokovno rečemo »inkubacija«. Pogosto inkubiramo kaj vsaj eno uro. Včasih tudi čez noč ali ves konec tedna. Zato je ena pomembnih veščin znati načrtovati delo v laboratoriju tako, da teče več poskusov vzporedno, saj se drugače kar »nainkubiraš«.
–––
Dr. Marina Klemenčič predava in raziskuje na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Komentarji