Odločitev za upor je bila junaško dejanje

Ob današnjem državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju so bile po vsej državi pripravili številne proslave, dopoldne pa je predsednica države Nataša Pirc Musar položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. V svoji poslanici je zapisala, da nas dan upora proti okupatorju spominja na težko pričakovano in zahtevno pot do naše samostojnosti.

Sile osi z nacistično Nemčijo so aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo okupirale. Slovenci so se odločili za upor, česar se spominjamo ob dnevu upora proti okupatorju. Predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev so 26. aprila 1941 v hiši Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperialistično fronto.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na petkovi državni proslavi v Tržiču dejala, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa: »Zahtevala je jasno opredelitev do narodnega obstoja. Zahtevala je neizmeren pogum oboroženega spoprijemanja z veliko večjo vojaško silo in brezobzirno totalitarno ideologijo fašizma in nacizma. Odločitev za upor je bila junaško dejanje.«

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na državni proslavi dejala, da je upor proti okupatorju posejal seme slovenske državnosti. FOTO: Bor Slana/STA

Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je v težkih razmerah vojne vihre upor proti okupatorju posejal seme slovenske državnosti, in spomnila: »Slovenski partizani so bili del zmagovite mednarodne koalicije, ki je porazila največje zlo dvajsetega stoletja. Po vojni ni bilo vse prav. Podobno kot v drugih zavezniških državah, v katerih so se ob zasedbi formirale kvizlinške strukture, je bilo veliko trpljenja, krivic, zunajsodnih pobojev in zaplemb premoženja, ampak resnice o osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev.«

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v svoji poslanici zapisala, da se ob prazniku »poklanjamo pogumu in neomajni volji vseh, ki so se v tistih temnih časih uprli nasilju, zatiranju in krivici. Spominjamo se tistih, ki so – z orožjem ali besedo, v gozdovih ali mestih, z dejanji ali tihim uporom – tlakovali pot do naše svobode. Svobodno odločanje o lastni usodi je neprecenljivo; po njem številni narodi po svetu še vedno hrepenijo in se zanj borijo.«

Dodala je, da je slovenski narod skozi zgodovino večkrat dokazal, da zna prepoznati pravi trenutek za sodelovanje in odpor, da si ne pusti vzeti pravice do svojega jezika, kulture in suverenosti, do življenja na svojem prostoru. »Naj bo današnji dan priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so prispevali, da lahko živimo v svobodni in demokratični državi. Hkrati pa naj nas opomni, da mir in svoboda nista samoumevna, temveč odgovornost vsake generacije.«

V Andražu nad Polzelo je bila ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva meddržavna spominska slovesnost. FOTO: Metka Grmek

Ameriški spomin

Dan pred državnim praznikom so v Andražu nad Polzelo pripravili zdaj že tradicionalni dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva. Pripravljajo ga v spomin na tamkajšnje strmoglavljenje ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno, ki je poletel z juga Italije v napad na tovarno v Avstriji. Osem članov posadke je izgubilo življenje, dva pa sta s pomočjo prebivalcev Andraža preživela. Na slovesnosti je obrambni minister Borut Sajovic dejal, da so ameriški piloti umrli, ker so pomagali ohraniti svobodo.