Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najraje uporabljam ultravijolični prečni povezovalec, ker je videti kot pečica. Vanj položimo celice in celični proteini se zaradi UV-žarkov zamrežijo na molekule RNK. Kot maslo, ki moko in sladkor poveže v piškot.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Osrednja dogma biologije opisuje, kako se DNK prepiše v molekulo RNK, da se ta nato prevede v protein. Molekularna biologija se danes ukvarja z vsemi koraki med temi točkami. Zanimajo nas interakcije med molekulami RNK in proteini ter še posebno vloga molekul RNK, ki ne kodirajo nobenega gena in se ne bodo prevedle v noben protein. Vse to raziskujemo v kontekstu zgodnjega embrionalnega razvoja, ko se iz bazena identičnih celic te specializirajo v najrazličnejše celice. DNK je identična, kje torej nastajajo spremembe in te drastične odločitve, ali bo celica mišična ali maščobna?
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
Tako kot v osebnem življenju je tudi pri raziskovanju pandemija prinesla veliko negotovosti in onemogočila dolgoročno načrtovanje. Vsake toliko časa se pojavi težava pri dobavi materiala, drugače zdaj delam že kar normalno, a seveda pogrešam konference in sestanke ter druženje v živo. Kakor na drugih področjih bo tudi tu pomanjkanje socialnih interakcij in ob njih razvijanja novih idej vzelo svoj davek.
Zakaj imate radi znanost?
Verjetno zato, ker nikoli ne zmanjka vprašanj. Vsa ta neskončna vprašanja sicer nemalokrat razburijo, a hkrati zasvojijo. Ko nekaj odkriješ ali opaziš, je, kot bi pojedel košček čokolade. Tudi tam se ne ustavim pri enem in običajno je vsak naslednji slajši.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Košček sestavljanke. Mogoče tistega zadnjega, ki nam manjka, da bi videli celotno sliko. Mogoče pa le enega od tisočih v istem barvnem odtenku. A prav vse potrebujemo za veliko sliko – naj bo to zdravljenje bolezni ali razvoj novih cepiv.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?
Pri meni je ta želja vzniknila šele med študijem, prej nisem imela stika s tem svetom, v ožjem družinskem krogu ni bilo znanstvenikov ali raziskovalcev. Med študijem so to kot možnost spodbudili nekateri profesorji, z vsakim praktičnim usposabljanjem pa sem se bolj in bolj znašla ter končno našla v raziskovanju.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Igram violino. Pred pandemijo sem igrala v več folklornih skupinah in drugih zasedbah (Kr'Etno). Malo zaradi drugih obveznosti in precej zaradi pandemije zdaj nestrpno čakam, da lahko spet zaigramo s prijatelji – v dnevni sobi, v parku pod drevesom ali na odru.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Ne maram kalupov. Vsak je edinstven in lahko prispeva nekaj edinstvenega. Po dosedanjih izkušnjah bi rekla, da je pomembna le radovednost. Da slediš sebi, vprašanju, ki te prevzame, a hkrati ne pozabiš, da nisi sam, in ohraniš odprto glavo.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Tudi tukaj je verjetno malce prevelik vpliv koronavirusa, a po mojem bo prelomno odkritje način komuniciranja in vpetost znanosti v splošno javnost ter obratno. Znanost ni izoliran sistem, in ko bomo kot družba pripravljeni na zgodovinsko spremembo, jo bo znanost podprla. Lahko pripravimo meso iz laboratorija, rastline, odporne proti suši, a kaj, če na drugi strani ni ne posluha ne interesa?
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Ne.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Karkoli zelenega – sonce in veter, recimo. Sanjam o dnevu, ko bomo imeli pametne hiše, v katerih pitna voda ne bo šla za odplake in pranje avtomobilov, ampak bo vse skupaj zakrožilo znotraj gospodinjstva.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Vsekakor z nekom iz prihodnosti – s tistim, ki bo gledal nazaj na naše delo in se mu bo zdelo smešno, kako nam ni uspelo dojeti nekaj (v prihodnosti) tako osnovnega.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Oddajo
Ugriznimo znanost, saj poljudno predstavi najrazličnejše sklope znanosti. Zadnji film, ki sem si ga ogledala, pa je
Picture a scientist, ki obravnava grenke resnice spolne diskriminacije v znanosti. Niti znanstvena sfera žal ni odporna proti njej in mogoče bi ta film neraziskovalcem približal znanost, saj se ne glede na raziskovalna vprašanja tudi mi soočamo z družbenimi vprašanji vsakdana.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Mogoče na splošno o raziskovanju in znanosti pišemo le ob uspehih in novih dognanjih. V resnici delamo poskuse in so rezultati velikokrat negativni. Pa potem nekaj ne dela in razvozlavamo, zakaj ne. Znanstveni svet se le počasi premika k temu, da bi objavljali tudi neuspele stvari, sisteme, ki nam jih ni uspelo vzpostaviti – ker vsi se največ naučimo iz napak.
———
Tajda Klobučar je doktorska študentka prvega letnika študija bioznanosti, smer bioinformatika, in prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika. Zaposlena je v Laboratoriju za RNA-omrežja v Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu, pod vodstvom dr. Jerneja Uleta in mentorstvom dr. Mihe Modica.
Komentarji