Odkrili nenavadno supernovo, pri kateri je nastala binarna nevtronska zvezda

Ekipa astronomov Kalifornijskega inštituta za tehnologijo, v kateri je bila tudi dr. Tanja Petrushevska iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, je oktobra 2014 opazila nenavadno supernovo. Šele z dodatnimi večletnimi analizami so ugotovili, kako zelo posebna je opažena eksplozija zvezde.

Kot so znanstveniki zapisali v najnovejši reviji Science, je bila supernova šibkejša od drugih podobnih eksplozij in je tudi hitreje ugašala. To kaže, da naj bi zvezda, ki je eksplodirala, imela nevidno spremljevalno zvezdo, ki ji je ukradla snov. Eksplozija take »ultra-slečene« zvezde je bila zato šibkejša in krajša, v njej pa naj bi na koncu nastala nevtronska zvezda. Ker naj bi bila tudi spremljevalka nevtronska zvezda, raziskovalci menijo, da so bili prvič doslej priča supernovi, v kateri je nastal sistem dveh nevtronskih zvezd, v katerem se zvezdi gibljeta ena okoli druge na zelo majhni razdalji, so sporočili z novogoriške univerze. Dvojne nevtronske zvezde in njihov nastanek so v središču zanimanja mednarodne astrofizikalne skupnosti, odkar so lani avgusta z detektorji gravitacijskih valov LIGO/Virgo prvič zaznali zlitje dveh nevtronskih zvezd.



Petrushevska je za Delo pojasnila, da so že od začetka menili, da gre za nekaj nenavadnega, nato so supernovo spremljali nekaj tednov, dokler njen sij ni zbledel, in pridobili nove podatke. »Kar nekaj časa je minilo do ugotovitve, kaj smo pravzaprav odkrili, saj nismo mogli takoj sklepati. Analizirali smo zbrane posnetke in jih primerjali z različnimi supernovami in na koncu sklenili, da je edina možna razlaga, da se je ustvarila binarna nevtronska zvezda. Potem se je razleglo navdušenje, saj astronomi že dlje časa iščemo dokaze o nastanku takšnih zvezd. Bilo je zelo vznemirljivo.«





Nevtronske zvezde nastanejo iz zvezd, ki imajo vsaj osemkratno maso Sonca. Ko zvezdi zmanjka jedrskega goriva, se njena sredica sesede v nevtronsko zvezdo ali črno luknjo, zunanje plasti pa raznese v eksploziji supernove. Dotična umirajoča zvezda pa je v eksploziji odvrgla le za petino mase Sonca snovi, kar je bistveno manj, kot jo zvezde običajno izvržejo v eksplozijah supernov. Samo dejstvo, da je zvezda eksplodirala, pa kaže, da je morala v preteklosti imeti ovojnico, v kateri je bilo veliko več snovi, ki pa je očitno nekam izginila. Kam?

Raziskovalci so zaključili, da jo je nekaj ukradlo. »Zvezda mora imeti v neposredni bližini gosto spremljevalko, ki ji je s svojo gravitacijsko silo že pred eksplozijo ukradla snov in jo posesala nase. Ob opazovanju eksplozije, ki nosi oznako iPTF 14gqr, so tako prvič doslej opazovali rojstvo nevtronske zvezde, ki ima ob sebi še eno nevtronsko zvezdo. Ker sta nevtronski zvezdi zelo blizu ena drugi, se bosta nekoč zlili v trku, ki bo podoben prelomnemu dogodku GW170817, ki so ga zaznali lansko leto tako z detektorji gravitacijskih valov kot tudi sateliti in teleskopi na Zemlji, pri njegovem opazovanju pa so sodelovali raziskovalci Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici,« so spomnili v sporočilu za javnost.