Od rož v laseh do milijard na računih

Uber, Lyft, Airbnb, Pinterest. Štiri podjetja, skupaj vredna več sto milijard dolarjev. Štiri podjetja s sedežem v San Franciscu, ki letos načrtujejo prvo javno prodajo delnic. Kaj to pomeni za mesto, ki je znano po visokih cenah nepremičnin in veliki socialni razslojenosti, smo se pogovarjali z dvema tehnološkima delavcema, ki živita v San Franciscu.

Na newyorški borzi Nasdaq so pred tednom dni začeli trgovati z Lyftovimi delnicami. Ta ameriški ponudnik tehnološke platforme za prevoze je v prvi javni prodaji delnic (IPO) zbral 2,3 milijarde dolarjev in s tem presegel pričakovanja (od 1,9 do 2,1 milijarde dolarjev).

Lyft ni edino širšim množicam znano podjetje, ki se bo letos podalo na borzo. V prihodnjih mesecih podobno pričakujemo od Uberja, Pinteresta in Airbnbja. Vsem naštetim, vključno z Lyftom, nista skupni le bliskovita rast in navezanost na sodobno tehnologijo; blizu so si tudi v geografskem pogledu; vsa imajo sedež v San Franciscu.

Socialna razslojenost

V ameriških medijih so se že pojavila ugibanja, kaj to pomeni za mesto, ki je pred pol stoletja veljalo za meko hipijevskega gibanja, danes pa je simbol gospodarske uspešnosti, temelječe na visoki tehnologiji. »Ko gre zagonsko podjetje na borzo, se hipotetični denar spremeni v resnični denar. Tudi če upoštevamo previdnejše ocene, bo letos mesto preplavilo več sto milijard dolarjev, s čimer bo nastalo na tisoče novih milijonarjev,« je poročal New York Times.



To se na prvi pogled zdi super, a kot marsikatera zgodba o uspehu ima tudi zgodba o San Franciscu svojo temno plat. Kakovost življenja na severu Kalifornije že več let kvari čedalje večja socialna razslojenost. Na ulici Market Street, kjer imata sedeža Uber in Twitter, sredi belega dne na pločnikih ležijo brezdomci, zbirajo se narkomani, povsod so smeti … »Na isti ulici sobivajo realnost socialnega dna in pretresljive revščine, odsotnost skrbi za najšibkejše člene družbe in izjemno bogastvo,« je v intervjuju za Sobotno prilogo povedal Tomaž Štolfa, soustanovitelj podjetja Layer. Takoj zatem je dodal, da je bil to eden glavnih razlogov, da se je preselil iz San Francisca, v katerem je več let živel in uspešno stopal po podjetniški poti.

Problemi niso novi

Lyft je bil nazadnje ocenjen na 25 milijard dolarjev, Pinterest na dvanajst, Airbnb na 31 in Uber na sto milijard – številke, ki si jih navadni smrtniki težko predstavljamo. Ker je Silicijeva dolina morda najboljši dokaz, kako tehnologija neposredno in posredno vpliva na naša življenja, nas je zanimalo, kako na nastalo situacijo gledajo Slovenci, ki danes živijo v tem mestu. Se bo razslojevanje nadaljevalo in bodo že tako zasoljene cene nepremičnin dodatno poskočile? Kako se bo s tem soočila mestna oblast?

Inženir pri Applu Demijan Klinc pri dvigu cen nepremičnin vidi več pozitivnih kot negativnih stvari, saj se bo v mestno blagajno zaradi davkov prililo veliko denarja. Drugo vprašanje je, kako bodo politiki ta denar porabili za odpravljanje problemov, ki mesto pestijo že leta in leta. »Kot doslej se bodo morali spopadati s problematiko brezposelnih, slabo infrastrukturo (ceste in letališče) ter dostopnostjo mesta ljudem zunaj tehnološkega sektorja,« pravi Klinc, ki v San Franciscu živi od leta 2011.

Bolj pesimistično je zvenel odgovor Mihe Feuša, oblikovalca in vodje projektov v oblikovalskem podjetju IDEO. Čeprav se šteje za pragmatičnega optimista, glede na izkušnje iz preteklosti predvideva, da so navedbe o pričakovani rasti cen nepremičnin resnične. »Sodeč po preteklih odzivih pri rešitvah ne bi računal na mestno oblast. Podobnih problemov se bodisi niso zavedali bodisi se jih niso hoteli lotiti. Z ugodnimi davčnimi razmerami so pred leti sami privabili omenjena tehnološka podjetja v mesto. Problematika ljudi brez strehe nad glavo pa se iz dneva v dan slabša. Upam, da se bo nova županja London Breed zavzela za to, kar je obljubila.« Med drugim je napovedala, da bodo do leta 2020 zagotovili vsaj tisoč ležišč za brezdomce in vsako leto zgradili pet tisoč novih stanovanj.

Tehnološki giganti dražijo nepremičnine

Bay Area (del Kalifornije ob mestih Oakland, San Francisco in San Jose) je v preteklosti doživela več IPO velikih tehnoloških podjetij. Leta 2004 je na borzo vstopil Google (sedež ima v Mountain Viewju, le streljaj oddaljenem od San Joseja), leta 2012 Facebook s sedežem v Menlo Parku, leto kasneje še Twitter … »Slišal sem že več zgodb o tem, kaj se je zgodilo po Facebookovem IPO. Nekateri posamezniki so kupili večje število hiš v ulici ali pa kar del soseske, če je to bilo mogoče. Ne vem, kako resnične so te zgodbe, vem pa, da je bil vpliv IPO-jev na cene nepremičnin dokazan s podatki o spremembi cen v soseskah, v katerih so živeli zaposleni na Facebooku. Podobno velja za Google,« je dejal Feuš in dodal, da je težko predvideti, kakšen vpliv bo imela takšna koncentracija novopečenih milijonarjev na mesto. »Vendar imam občutek, da se nam ne obeta nič dobrega.«



Do zdaj so bili zaposleni pri teh podjetjih razpršeni po celotni Bay Area, tokrat je drugače. »Milenijci, ki delajo v tehnološkem sektorju, iščejo udobje,« je za New York Times dejala Christine Kim, predsednica Climb Real Estate, nepremičninske agencije v San Franciscu. »Zdi se, da nočejo imeti lastnih avtomobilov, dostava hrane je zdaj zelo lahka in mladi želijo biti blizu zabave, zato bodo ostali v mestu.«

Feuša kljub temu skrbi, da bodo cene nepremičnin poskočile tudi v okoliških krajih v vzhodnem delu Bay Aree, kot sta Oakland in Berkeley, kjer so vsaj za zdaj še dostopne, čeprav so v zadnjih letih poskočile. »Po mojem mnenju bodo največ posledic čutili prebivalci San Francisca, ki v bližnji prihodnosti nameravajo kupiti nepremičnino. Še posebej tisti, ki ne delajo v tehnoloških podjetjih. In ljudje, ki se že zdaj s težavo prebijajo iz meseca v mesec.« Sam ne razmišlja o nakupu, saj že trenutne cene zanj niso dostopne. Prav tako ne namerava ostati tako dolgo, da bi se mu nakup izplačal.

V šestih letih stoodstotno zvišanje

Ko je v San Francisco prišel Demijan Klinc, so se najemnine za dvosobno stanovanje začele pri 1800 dolarjih, predlanskim pa pri 3600; v šestih letih so se torej zvišale za skoraj sto odstotkov. »Zadnji dve leti cene nepremičnin in najemnin stagnirajo, kolikor jaz vem, morda celo padajo. Pričakujem, da bodo v luči novih IPO-jev cene spet zrasle, ampak po mojem mnenju to ne bo zdržalo dolgo. Veliko prostora za rast ni več, vsaj ne za dolgo.«

Zmotno bi bilo misliti, da bodo novi milijonarji v tehnološkem sektorju vse potrošili za nepremičnine, zabave in različne luksuzne dobrine. Klinc opozarja, da se denar prelije tudi v nova vlaganja, nove ideje, nova zagonska podjetja. »Trend je, da zgodaj zaposleni v uspešnih zagonskih podjetjih, ki najbolj profitirajo, osnujejo nova zagonska podjetja in vlagajo v nove ideje.«
Če to posplošimo na vso tehnologijo, se za temi besedami najbrž skriva trditev, ki jo je v pogovoru s predstavniki podjetja IBM izrazil Tim Berners-Lee, izumitelj svetovnega spleta: »Verjetno bo vsakdo, ki se ukvarja z razvojem spleta, odgovor na vprašanje, zakaj to počne, končal s temeljnimi človeškimi željami: da se bomo kot človeštvo naučili uporabljati ta informacijski prostor in se na podlagi tega bolje razumeli med seboj.«