Obstaja tveganje, da čeprav bomo omejili izpuste, poti nazaj ne bo več

Znanstveniki svarijo: morda smo blizu roba, kjer poti nazaj ne bo več. Učinek domin, ki bi se sprožil zaradi taljenja ledu, toplejših oceanov, sprememb morskih tokov in izsekanih gozdov, bi lahko Zemljo spremenilo v toplo gredo, ko niti zmanjševanje izpustov C02 ne bi več pomagalo.

Črni scenariji so bili objavljeni v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences in upoštevajo kombinacijo posledic desetih različnih procesov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, med drugim sprostitev metana, ki je zdaj ujet v sibirski tundri, in učinek staljenega ledu z Grenlandije in Antarktike.

Avtorji opozarjajo, da analiza ni dokončna, a opozarjajo, da je zaveza iz pariškega sporazuma, da segrevanje omejimo na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven, morda premalo, da bi ohranili stabilne temperature. Zdaj so se globalne temperature dvignile za stopinjo glede na predindustrijsko raven, dvigujejo se za 0,17 stopinje Celzija na desetletje. 

Če bomo prebili kritično točko, bomo lahko doživeli višje globalne temperature, kot so bile kdajkoli v zadnjih 1,2 milijona letih. Podnebje bi se morda lahko stabiliziralo pri temperaturah, ki bi bile, globalno gledano, kar štiri ali pet stopinj Celzija višje od predindustrijske dobe. Zaradi staljenega ledu bi bila morja lahko od deset do 60 metrov višja, kot so zdaj, kar pomeni, da bi številna obalna mesta izginila oziroma bi bila vsaj delno pod vodo. 

Rezultat: deli sveta bi bili za življenje neprimerni. Po napovedih imamo še sto ali dvesto let pred uresničitvijo tega scenarija, a ko se bo klobčič začel odvijati, ne bomo mogli storiti ničesar. 



»Upam, da se motimo, a kot znanstveniki moramo biti odgovorni in raziskati, ali gre za realne možnosti. To moramo zdaj vedeti. To je morda zdaj eno izmed najbolj eksistencialnih vprašanj v znanosti,« je za Guardian povedal Johan Rockström, direktor stockholmskega centra za raziskave trajnostnega razvoja. 

V raziskavi so avtorji ugotavljali, ali se lahko temperature stabilizirajo v primeru dviga za dve stopinji Celzija ali pa bi to vodilo v ekstreme. Ena izmed avtoric Katherine Richardson iz københavnske univerze je opozorila, da je pri podnebnih spremembah treba razumeti medsebojne vplive in ne smemo gledati le na posamezen učinek. »Obstaja tveganje, da bi sistem sam 'hotel' nadaljnjo segrevanje zaradi vseh drugih procesov, čeprav bi omejili toplogredne emisije,« je dejala. 

V drugem članku v isti reviji so razkrili še eno povratno zanko. Ob povečani količini padavin, ki je ponekod prav tako posledica podnebnih sprememb, gozdna tla težje ujamejo toplogredne pline. 

Rockström je pojasnil, da bi lahko posamezen proces povečal učinke drugega. Za primer so navedli izgubo ledu na Grenlandiji, kar bi lahko vplivalo na Zalivski tok, dvignilo gladino vode, sprožilo segrevanje južnih oceanov, kar bi posledično vplivalo na taljenje ledu na Antarktiki.

Znanstvenik Martin Siegert, direktor inštituta Grantham, ki ni povezan z raziskavo, je za Guardian komentiral, da študija bolj sproža vprašanja​, kot dokazuje teorije, saj so točke preloma že leta stvar debate. Rockström meni, da so to vprašanja, ki jih je treba postavljati, sicer bomo lahko doživeli »grdo presenečenje«, čeprav bi dosegli cilje iz pariškega sporazuma. 

Se lahko temu izognemo? Lahko, a potrebne bodo temeljite spremembe, ki ne bodo vključevale le prenehanja kurjenja fosilnih goriv, ampak bo treba tudi zaščititi gozdove oziroma pogozditi nova območja, ugotoviti, kako vsaj nekoliko blokirati sončno svetlobo ali razviti stroje, ki bodo uspešno črpali ogljikov dioksid. Raziskovalci, kot so zapisali v BBC, pravijo, da bo treba povsem spremeniti človeške vrednote, obnašanje in tehnologijo.