Motorji so zahrumeli in raketa je poletela

Po križih in težavah, od kopice tehničnih preglavic do dveh orkanov, je raketa SLS, trenutno najmočnejša na svetu, danes zjutraj poletela. Tako je stekla odprava Artemis 1, ko je SLS kapsulo Orion potisnila na tritedensko potovanje okoli Lune in nazaj, da bodo preverili, ali sta plovili dovolj varni tudi za ljudi.

»Stal sem na strehi izstrelitvenega središča skupaj z množico astronavtov in še nikoli nismo videli takšnega repa plamenov, ki se je vil za raketo. Veliko bi si jih želelo biti na njej. Kar smo videli, lahko ocenim s plus pet. To je testni polet, dolgo je trajalo, da smo prišli do sem, in še dolga pot nas čaka, da bomo znova na Luni,« je poudaril administrator Nase Bill Nelson. Spomnil je na bogate izkušnje Nase in dodal, da je površje našega naravnega satelita le odskočna deska za osvojitev Marsa s človeško posadko.

»S programom Artemis smo šele dobro začeli​, marsikaj se bomo naučili. Naleteli smo na nekaj težav, toda na splošno gledano vse deluje, kot smo želeli,« je povedal vodja programa Mike Serafin. »Oddahnil sem si, da smo končno na poti, zares pa se bom lahko sprostil in odpočil šele, ko bomo s kapsulo pristali v vodi,« je nadaljeval. Vodni pristanek kapsule je predviden 11. decembra.

»To je vaš trenutek,« je ekipi v nadzornem centru dejala vidno ganjena direktorica izstrelitve Charlie Blackwell Thompson. Poudarila je, da je ostala brez besed in da so si vsi udeleženi pri odpravi zaslužili, da so del zgodovinskega dogodka. V nadzornem centru so se držali tudi tradicije, da direktorici izstrelitve odrežejo kravato.

Niti danes sicer ni šlo povsem gladko. Znova je iztekalo gorivo, odkrili so tudi okvarjeno stikalo. Direktorica izstrelitve je k raketi poslala tako imenovano rdečo ekipo, ki je usposobljena, da v tej fazi, ko v raketo že točijo gorivo, popravlja napake na njej.

Letos so SLS poskušali izstreliti že avgusta, vendar jim je takrat izstrelitev preprečil okvarjen senzor, tudi v začetku septembra ni šlo, ker je uhajal tekoči vodik, nato je udaril orkan Ian. Pred dnevi je raketa na izstrelišču vzdržala še orkan Nicole.

Orion bo poletel daleč za Luno

Medtem ko je raketa že opravila svoje delo, se je za kapsulo odprava pravzaprav šele dobro začela. Okoli sto metrov visoka raketa je bila tokrat v konfiguraciji blok 1 in že kot taka je močnejša od saturna V, s katerim so leteli apolli. SLS sestavljajo nosilna stopnja s štirimi motorji RS-25, ki so poganjali leta 2011 upokojene raketoplane, in stranska potisnika. Osrednja stopnja ima dva rezervoarja za gorivo, v enem je tekoči vodik, v drugem tekoči kisik. Za Naso je bila to tudi prva izstrelitev lastne rakete po letu 2011, ko so upokojili raketoplane (predstavili so jih leta 1981). Zelo verjetno se podobne gradnje ne bodo več lotevali, saj je SLS prilagodljiva, hkrati pa Nasa marsikatero nalogo predaja komercialnim partnerjem. Raketi SLS bi lahko naziv najmočnejše rakete na svetu že kmalu odvzel starship podjetja Spacex, njegova izstrelitev je predvidena še letos.

Na Floridi se je zbralo lepo število ljudi, da so spremljali izstrelitev trenutno najmočnejše rakete na svetu. FOTO: Marco Bello/AFP

Slabi dve uri po izstrelitvi je zgornja stopnja rakete SLS prižgala motorje, tako da je Orion dobil dovolj hitrosti, da se je otepel Zemljine gravitacije in odpotoval proti Luni. Nato je sledila še odcepitev od te raketne stopnje, nadzor je zatem prevzel servisni modul, ki so ga zgradili v Evropski vesoljski agenciji. Ta je ključen tako za pogon kot za elektriko v kapsuli, v prihodnosti pa bo tudi za zrak, vodo in vse drugo, kar je potrebno za udobno bivanje astronavtov.

Na krovu Oriona tokrat ni ljudi, so pa tri lutke, opremljene s senzorji, ki bodo merili količino sevanja in spremljali delovanje vseh sistemov. Družbo jim delata še igraćki Snoopy in Bacek Jon. Poleg kapsule so izstrelili še deset manjših satelitov za preučevanje osončja in delovanja tehnologij.

Orion bo Luno obletel 21. novembra, takrat se ji bo močno približal, nato pa odletel po elipsasti orbiti daleč za njo, in sicer 64.000 kilometrov (skupno se bo Orion od Zemlje oddaljil za 450.000 kilometrov), nato se bo vrnil na matični planet. Zelo vznemirljivo bo seveda tudi pristajanje, toplotni ščit kapsule se bo na poti skozi atmosfero segrel na 2500 stopinj Celzija.

Če bo vse teklo po načrtih, bi lahko astronavti z Orionom potovali okoli Lune leta 2024, leto ali dve leti kasneje pa bi se lahko tudi že sprehajali po površju. Poznavalci sicer menijo, da je tu še veliko čejev. V odpravi Artemis 3, ki vključuje pristanek, nameravajo na Luno poslati tudi prvo žensko in prvega nebelca. Predvideno je, da bodo raziskovali južni pol, kjer naj bi bil tudi vodni led. Ta bo izredno pomemben pri načrtih o postavitvi stalne raziskovalne postaje na Luni.