Kaj je artritis? Kako olajšati simptome s fizioterapijo?

Jutranja okorelost sklepov, bolečine pri vsakodnevnih opravilih, omejena gibljivost, kronična utrujenost, otekanje sklepov – to je le nekaj najbolj značilnih in pogostih simptomov, s katerimi se spoprijemajo posamezniki z artritisom. Med njimi imajo številni zelo hude bolečine že pri čisto preprostih opravilih, kot je dvigovanje kozarcev, številni se spoprijemajo tudi s hudim otekanjem in so že po kratkem sprehodu (npr. iz trgovine) izjemno utrujeni in izčrpani.

Ko govorimo o artritisu, imamo v mislih skupino vnetnih bolezni, za katere so značilni vnetje in poškodbe sklepov ter tkiv okoli sklepov in drugega vezivnega tkiva. Posamezniki pa najpogosteje trpijo zaradi osteoartritisa, revmatoidnega artritisa in psoriatičnega artritisa.

Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je po vsem svetu samo zaradi revmatoidnega artritisa trpelo vsaj 18 milijonov ljudi. Približno 70 % obolelih je žensk, 55 % je starejših od 55 let. Od teh jih ima 13 milijonov zmerno ali hudo obliko bolezni in bi nujno potrebovali rehabilitacijo. Artritis tako lahko prizadene vsakogar; starejše, mlajše, ženske, moške in celo otroke. Doleti lahko posameznike iz vseh okolji in pogosto ne glede na življenjski slog. Bolezen pa je lahko tudi podedovana.

Katere vrste artritisa poznamo?

Približno 70 % obolelih z artritisom je žensk, 55 % je starejših od 55 let. FOTO: Medicofit

Pomembno je, da natančno ugotovimo, za katero obliko artritisa gre, saj le tako lahko posameznik prejme ustrezno zdravljenje in podporno terapijo. Znanih je več vrst artritisa:

• Osteoartritis oz. osteoartroza; običajno se razvije z leti, saj je praviloma posledica degenerativnih procesov v telesu. Je med najbolj pogostimi vrstami artritisa.
• Revmatoidni artritis; avtoimunsko obolenje, pri katerem imunski sistem napada lastne celice v telesu, v tem primeru predvsem tkiv in sklepov.
• Psoriatični artritis; najbolj pogosto se pojavi pri posameznikih, ki že imajo kronično kožno bolezen psoriazo ali luskavico.
• Juvenilni idiopatski artritis; gre za obliko artritisa, ki prizadene otroke in mladostnike. Za to vrsto je značilno dolgotrajno vnetje sklepov.
• Ankilozirajoči spondilitis; ta vrsta artritisa praviloma napade hrbtenico in sakroiliakalne sklepe v telesu.
• Putika; pri tej obliki pravzaprav govorimo o kronični presnovni bolezni, pri kateri se v telesu nabira sečna kislina, ta pa se nato kristalizira in nalaga v sklepih. Obolenje povzroča hude bolečine in vnetne napade sklepov.
• Lupusni artritis; je ena od oblik sistemskega eritematoznega lupusa.

Med drugimi stanji, ki imajo lahko podobne simptome kot artritis, so: lupus, fibromialgija, polimialgija, pa tudi nekatere mehanične bolečine v hrbtu/vratu ipd.

Kakšni so vzroki za nastanek artritisa?

Vzroki za nastanek artritisa so odvisni predvsem od vrste, pogosto pa niso popolnoma znani. Med dejavniki tveganja, zaradi katerih se poveča možnost za razvoj te bolezni, so starost (z leti se obraba in degeneracija sklepov povečujeta), pretekle poškodbe, nezdrav življenjski slog in kajenje.

Višje tveganje za razvoj bolezni imajo tudi posamezniki s čezmerno telesno težo (teža obremenjuje sklepe, še posebej kolena, boke in hrbtenico), razvije se lahko tudi kot posledica druge avtoimunske bolezni. Pogosto pa je artritis deden – če že ima kdo v družini obolenje, obstaja večje tveganje, da ga bomo imeli tudi mi.

Najbolj značilni sta huda bolečina in omejena gibljivost sklepa

Artritis vpliva na gibanje, mobilnost in na splošno počutje. FOTO: Medicofit

Artritis se kaže z več znaki, ki vplivajo tako na gibanje in mobilnost kot na splošno počutje. Med značilnimi simptomi so predvsem bolečine v sklepih, ki so lahko stalne ali občasne, pogosto pa se stanje poslabša ob fizičnem naporu ali drugih telesnih obremenitvah. Gibljivost sklepov je pri bolezni namreč močno zmanjšana, kar otežuje že čisto vsakodnevna opravila – na primer obuvanje, pisanje ali dvigovanje predmetov.

Praviloma so prisotne tudi otekline sklepov, vnetje, občutljivost za dotik in rdečina kože nad prizadetim sklepom. Ena izmed najbolj značilnih težav je jutranja togost sklepov, ki lahko traja od nekaj minut do več ur, še posebej po daljšem mirovanju ali spanju.

Pri napredovalih oblikah artritisa lahko pride do vidnih deformacij sklepov, na primer ukrivljenosti prstov, zadebelitve sklepov ali izgube funkcionalnosti. Poleg bolečin in omejitev pri gibanju posamezniki pogosto poročajo o kronični utrujenosti, občutku splošne izčrpanosti ter včasih tudi o povišani telesni temperaturi ali hitri izgubi telesne teže, zlasti pri sistemskih oblikah artritisa, kot sta revmatoidni artritis ali lupus. Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko pomembno zmanjšata težave in izboljšata kakovost življenja.

Zdravljenje artritisa: simptome lahko le obvladujemo

Z različnimi pristopi je mogoče simptome artritisa učinkovito obvladovati in tako izboljšati kakovost življenja. FOTO: Medicofit

Za postavitev diagnoze artritisa je običajno potrebnih več različnih preiskav in testov. Zdravnik praviloma najprej naredi zdravstveno anamnezo in pridobi vse informacije o simptomih, družinski anamnezi in drugih preteklih zdravstvenih težavah. Pomemben je tudi telesni pregled prizadetih sklepov, pri katerem zdravnik preverja prisotnost rdečine in otekline ter v kakšnem obsegu je posameznikovo gibanje že omejeno. V primeru suma na psoriatični artritis pa specialist pregleda tudi kožo.

Pogosto sledijo še diagnostične in krvne preiskave ter drugi testi, slikovne preiskave, kot so rentgen, ultrazvok, CT (računalniška tomografija) ali MRI (magnetna resonanca). Če je treba, zdravnik posameznika napoti naprej k specialistu za bolezni sklepov, ki bo dokončno potrdil ali ovrgel diagnozo in predlagal ustrezno zdravljenje.

Možnosti zdravljenja so sicer odvisne od vrste artritisa, njegove resnosti in ravni prizadetosti sklepov. Trenutno ni zdravila, ki bi artritis popolnoma odpravilo, vendar je z različnimi pristopi mogoče simptome učinkovito obvladovati in tako izboljšati kakovost življenja.

Običajno zdravljenje vključuje zdravila in podporno obliko terapije, kot je fizioterapija. Pri nevnetnih oblikah artritisa, kot je osteoartritis, strokovnjaki posamezniku svetujejo zdravila proti bolečinam, priporočajo se telesna aktivnost, nadzorovanje telesne teže in nasploh zdrav način življenja. Pri vnetnih oblikah, kot je revmatoidni artritis, pa zdravniki poleg omenjenih pristopov predpišejo še protivnetna zdravila, biološka zdravila in t. i. imunomodulirajoča zdravila (antirevmatike), ki vplivajo na potek bolezni.

Treba je vedeti, da se simptomi pri artritisu od posameznika do posameznika razlikujejo in da se lahko tudi sami simptomi iz dneva v dan spreminjajo.

Kako lajšajo simptome artritisa v kliniki Medicofit?

Obravnava se v kliniki Medicofit začne s celovito diagnostično terapijo, ki je sicer sestavljena iz pregleda, anamneze, testiranj, ocene tveganja in poglobljene analize zdravstvene zgodovine. Najprej vas temeljito pregleda izkušen specialist fizioterapevt, ki je specializiran za področje, zaradi katerega prihajate.

Skupaj z vami, po pogovoru in pregledu, se glede na simptome in njihovo intenzivnost pripravi tudi individualno prilagojen načrt podporne terapije, ki je pri artritisu usmerjena predvsem na lajšanje bolečin in težav s sklepi. Fizioterapevt pripravi celovit program, svetuje pogostost obiskovanja terapije in okviren čas celotnega trajanja, ki je najbolj priporočljiv glede na stanje, vrsto in intenzivnost simptomov.

Celovita oskrba vodi do želenih rezultatov ter do čim bolj funkcionalnega življenja. FOTO: Medicofit

Pri artritisu moramo ostati telesno dejavni in ohranjati zdravo telesno težo ter skrbeti za zdrav življenjski slog s čim manj stresa. FOTO: Medicofit

Kaj za lažje življenje z artritisom lahko naredimo sami?

Pomembno je, da ostanemo telesno dejavni in ohranjamo zdravo telesno težo ter skrbimo za zdrav življenjski slog s čim manj stresa. Priporočljivo je redno obiskovati zdravnika in dosledno preverjati svoje zdravstveno stanje. Strokovnjaki pri obvladovanju bolezni pa svetujejo še, da v življenje vključimo te dobre navade:

• pisanje dnevnika, v katerega redno zapisujemo simptome, ki se pojavljajo, intenzivnost bolečin, morebitne izboljšave in poslabšanja;
• obvladovanje bolečine in utrujenosti tudi z različnimi vajami za obvladovanje stresa;
• redna telesna aktivnost, saj je vadba koristna za splošno dobro počutje;
• počitek, ko je potreben, in sicer za ohranjanje dobrega ravnovesja med dejavnostjo in počitkom;
• uživanje zdrave hrane, saj uravnotežena prehrana pomaga doseči zdravo telesno težo in obvladovati vnetja v telesu;
• izogibanje rafiniranim, predelanim živilom ter uživanje živil, bogatih z antioksidanti in s protivnetnimi lastnostmi;
• skrb za kakovosten spanec; slaba kakovost spanja lahko poslabša bolečino in sproži utrujenost pri artritisu, zato je dobro izboljšati predvsem spalno higieno. Pomembno je tudi opustiti uživanje kofeina in alkohola, omejiti čas pred zasloni tik pred spanjem ter se izogibati naporni vadbi zvečer;
• uporaba zaščite za sklepe, s katero jih zavarujemo pred težjimi obremenitvami;
• med sedenjem si redno privoščiti odmore in se večkrat razgibati.

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit