Ni prihodnosti za redkobesedne

Kmalu bo prišel čas, ko vsaj na videz nikoli več ne bomo sami doma. Vedno se bomo lahko s kom pogovarjali. Zjutraj nas bo zbudil prijazen ženski glas in nam povedal, kakšno bo vreme, ter nam prebral najnovejše novice.

Naročili ji bomo, naj dvigne zastore, in si izbrali glasbo, ki bo napolnila prostor. V kuhinji bomo aparat za kavo prosili, naj nam skuha slasten kapučino. Hladilnik nam bo sporočil, katerim živilom bo kmalu potekel rok in česa vse je zmanjkalo, zato bomo eni od naših klepetavih naprav hitro naročili, naj izdelke kupi prek spleta. Vprašali jo bomo celo, kaj naj oblečemo, morda bo imela kakšen dober modni predlog. Tudi v avtu se bomo pogovarjali, glas nam bo povedal, po katerih ulicah naj se peljemo, da ne bomo naleteli na gnečo, in nas seznanil, kdaj imamo sestanke v službi. Če se bomo spomnili, da smo pozabili vključiti pralni stroj, bomo to zaupali pametnemu telefonu in ta bo takoj poskrbel, da se bo boben zavrtel.

Dvoboj velikih

V svoje stanovanje bomo spustili umetno inteligenco in ga spremenili v pametni dom. Glasovni pomočniki, kot so Amazonova Alexa, Googlov asistent in Applov Home Pod, bodo postali vsakdanja stvar. V naše življenje bodo, kot predvidevajo strokovnjaki, prišli tako hitro, kot so pametni telefoni. Vsaj tako je bilo videti na letošnjem Cesu, največjem sejmu zabavne elektronike na svetu; ne samo zato, ker so bili govorni asistenti skriti v vseh napravah, od televizij do pečic, ampak ker je bilo jasno, da se je boj za to, kdo bo postal naš najljubši digitalni hišni ljubljenec, začel. In to med največjima igralcema: Googlom in Amazonom, ki skupaj obvladujeta kar 85 odstotkov trga govornih pomočnikov.



Predstavitev Amazona je bila na Cesu v Las Vegasu skromna, a samozavestna; podjetje je oznanilo, da po vsem svetu njihovo Alexo uporablja že več kot sto milijonov ljudi. Google pa je bil povsod, z velikanskimi neonskimi reklamami je preplavil Las Vegas Strip, najsvetlejšo ulico na svetu. Imel je velik in ne prav domišljen paviljon, v katerem so nam na silo prijazni vodiči pokazali, kako bo deloval pametni dom, ki ga bodo povezovali glasovni pomočniki: kako bomo z zvočnim ukazom menjavali televizijske programe, ugašali luči, nastavljali temperaturo, zaklepali vrata.

Demonsko seme

Jaz pa sem premišljevala o tem, zakaj bi svoji pečici ukazala, naj se prižge, če to lahko brez težav naredim sama, in o tem, da se bodo večerni družinski prepiri za daljinski upravljalnik za televizor spremenili, saj bo zdaj zmagal tisti, ki bo najglasnejši.
In premišljevala sem tudi, da je znanstvena fantastika včasih s svojim vizionarstvom odlična hitra hrana za paranojo. Spomnila sem se na film Demonsko seme iz leta 1977, v katerem se računalnik, ki vodi pametno hišo, usodno zaljubi v ženo znanstvenika (igra jo Julie Christie), ki ga je ustvaril. Ugrabi jo in zaklene v stanovanje ter nikogar več ne spusti vanj. Če je neposlušna, ji zaklene hladilnik, vključi talno ogrevanje, da tla zažarijo, ali izklopi gretje. Njeno življenje je v rokah pametnega računalnika, ki je začel razmišljati po svoje.

A pustimo zdaj umetnost, saj je realnost sicer manj napeta, a je lahko še bolj zanimiva. Pred kratkim je v medijih zakrožila zgodba o tem, da je Alexa skrivaj posnela pogovor neke družine in ga po elektronski pošti poslala znancu. K sreči so klepetali le o opremi stanovanja. Presenečeni družini je kasneje Amazon poslal pojasnilo, češ da je očitno nekdo izrekel besedo, podobno besedi Alexa, ki je napravo aktivirala in ta si je potem še ves preostali pogovor interpretirala po svoje in izpolnila namišljene ukaze. Kaj če bi govorili o čem zaupnem in kaj če bi naprava pogovor poslala na vse naslove v njihovem računalniku? Ji lahko zaupamo?

Kupi in prodaj

Mnogi se bojijo, da bo Alexa v resnici mali Stasi, ki bo živel v našem stanovanju, nam ves čas prisluškoval in podatke pošiljal svojim šefom, ki bi se sicer utopili v vseh teh posnetkih, a dejstvo je, da bo ta naprava zelo dobro poznala naše navade in zato nam bodo njeni pravi lastniki veliko lažje kaj prodali. Amazon, največja trgovina na svetu, si pri tem lahko le zadovoljno mane roke. Če bi Alexo vprašali, koliko njen veliki oče Jeff Bezos zasluži vsako minuto, bi vam povedala, da okoli 200.000 evrov.
Ginni Rometty, predsednica uprave IBM, ki je letos odprla Ces, je dejala, da so podatki danes najbolj dragocen naravni vir. Naše navade in izkušnje so torej že postale, kot poje Keith Richards v pesmi You Got the Silver, ki sicer govori o ženski, rudniki diamantov, zlata in srebra, v katere se spuščajo korporacije, in njihovi govorni pomočniki bodo najbolj pridni rudarji.
Te naprave tudi ves čas izpopolnjujejo, kmalu bodo znale, glede na ton našega glasu, zelo dobro prepoznavati celo čustva. Vedele bodo, kdaj smo žalostni, srečni, jezni, prestrašeni in kdaj se dolgočasimo, zato nam bodo z lahkoto prodale otožno glasbo, ko bomo melanholični, ali čokolado, ko bomo napeti.



Če bomo po novem želeli kaj kupiti, nam ne bo več treba prižgati računalnika, saj je Alexa kot zlata ribica, samo na glas bomo morali povedati svojo željo in že nam jo bo izpolnila. Raziskave kažejo, da na tak način prek spleta kupimo skoraj še enkrat več.

V ZDA je to ugotovil tudi desetletnik, ki si je naročal drage igrače, za kar so starši izvedeli šele, ko so začeli na dom prihajati paketi in je denar na kartici kopnel.

Prav tako nas bodo digitalni govorni pomočniki lahko odrešili tiranije izbire, če jim bomo naročili, naj nam na spletu kupijo navadni jogurt, in če ne bomo povedali, katerega natančno si želimo, ga bodo algoritmi izbrali kar sami in se potem k tej izbiri vedno znova vračali. Kar pomeni, da bosta imela Google in Amazon na neki način pod oblastjo tudi proizvajalce izdelkov. Obstajajo že govorni pomočniki različnih žanrov, Amazonov Echo Look se recimo spozna na modo. Zato nas ne samo sliši, ampak tudi vidi, tako da nam lažje svetuje, kaj naj oblečemo, in nam pomaga kupiti stvari, ki nam bodo pristajale in zaradi katerih bomo v trendu.

Ta njen nežni glas

Alexa je kot sodobna ubogljiva služinčad iz nadaljevanke Downton Abbey, le da nima lastnega življenja. Ali pač. Pri Amazonu priznavajo, da so Alexin značaj stkali iz vrednot podjetja, zato je pametna, ponižna in včasih humoristična, iz podobnih človeških lastnosti je ustvarjen tudi Googlov asistent. Očitno je humor lastnost, s katero se lahko najbolje poistovetimo in se nanjo navežemo, kajti digitalni govorni pomočniki bodo več kot samo računalniki, ker bodo znali poslušati in govoriti, jih bomo obravnavali drugače, zdeli se nam bodo podobni. In zato bo njihova moč, ki jo bodo imeli nad nami, večja. Z njimi se bomo identificirali, postali bodo naši prijatelji in zavezniki, kar pomeni, da jim bomo zaupali, ko bodo za nas kupovali hrano ali oblačila. Morda so odlična tolažba za osamljene. Nam bodo v prihodnosti znali svetovati tudi, ko se bomo znašli v duševni stiski? Bodo postali novi psihoanalitiki? Programirani so tako, da se na tiste člane družine, ki se z njimi največ pogovarjajo, najbolj navežejo.



Še posebej hitro jih vzljubijo otroci, ki jim pripovedujejo pravljice, se z njimi igrajo igrice, jih učijo (Alexa je dobila ime po aleksandrijski knjižnici), in starši so zadovoljni, ker najmlajši ne gledajo več v ekran telefona ali računalnika. Kakšne bodo generacije otrok, ki jih bo in jih »vzgaja« Alexa?

New York Times je prejšnjo soboto že predstavil vsebine, ki jih lahko po novem poslušate na Alexi: povzetke novic, priporočila o knjigah, podkaste, kvize. Očitno bodo te naprave vplivale tudi na medije.

***

Pametni telefoni so spremenili naše vedenje. Omizja v lokalu so tiha, vsi gledajo v svoje pisane ekrane, namesto da bi se pogovarjali. Bomo zdaj ob Alexi klepetali predvsem doma? Kako bo vplivala na naše življenje? In če se vrnemo na začetek: kaj pa, če so najlepša jutra tista, ki jih preživimo v čisti tišini? Nekaj časa zanje imamo še.

* Vsebino omogoča A1 Slovenija.