Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Neptun in njegovi obroči v vsej svoji lepoti

Teleskop James Webb je svoje kamere usmeril proti ledenemu orjaku.
Neptun s svojimi obroči in svetlečimi metanovimi oblaki. FOTO: NASA/ESA/WEBB/AFP
Neptun s svojimi obroči in svetlečimi metanovimi oblaki. FOTO: NASA/ESA/WEBB/AFP
22. 9. 2022 | 08:30
22. 9. 2022 | 08:30
3:53

Ko nam nekdo omeni planet z obroči, verjetno vsi pomislimo na Saturna in njegove kraljevske prstane, za katere je po najnovejši teoriji žrtvoval eno izmed svojih lun. Vendar imajo še trije velikani v našem osončju obroče, le da so ti manj izraziti. Precej pozabljena planeta sta predvsem Uran in Neptun, vendar je vrhunski teleskop James Webb poskrbel, da Neptun zasije pred njegovimi ostrimi objektivi.

Ne le, da je to najboljši posnetek obročev Neptuna v več kot 30 letih, vsekakor so kamere znanstvenikom ledenega orjaka prestavile v povsem novi luči. Mimo Neptuna je leta 1989 švignil Voyager 2, posnel je nekaj fotografij, ki jih še zdaj s pridom uporabljamo, vendar posnetki niso razkrili vseh planetovih obročev, kot jih je mogoče videti na najnovejših infrardečih posnetkih planeta.

Neptun in njegove lune. FOTO: NASA/ESA/WEBB/AFP​
Neptun in njegove lune. FOTO: NASA/ESA/WEBB/AFP​

Neptun je ledeni velikan, ki je kar 30-krat bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja in Sonce obkroži v 164 letih. Odkrili so ga leta 1864. Za razliko od plinskih velikanov Jupitra in Saturna je Neptun sestavljen tudi iz težjih elementov kot sta vodik in helij, med drugim mu metan daje modrikasto barvo, ki je razvidna s posnetka Webbovega starejšega brata Hubbla. Planet tokrat ni videti kot smo ga vajeni, preprosto zato, ker Webbova bližnjeinfrardeča kamera NIRCam snema v infrardeči in ne vidni svetlobi, kot Hubble, posledično je planet videti precej temen, z izjemo območij, kjer so oblaki ledenega metana visoko v atmosferi in odbijajo sončno svetlobo, so pojasnili pri Esi in Nasi.

Na posnetku je viden tudi svetlejši pas nad ekvatorjem, gre za atmosferski pas, ki poganja Neptunove vetrove in neurja. Ob ekvatorju je namreč toplejše, posledično je ta toplota tudi bolj izrazita na infrardečih posnetkih.

Uran (svetlejši) in Neptun (temnejši) v objektivu Voyagerja 2, edine človeške sonde, ki je obletela planeta. Morda bo v prihodnjih letih kakšna vesoljska agencija vendarle sestavila satelit, ki si bo kakšnega od njiju - menda ima več možnosti Uran - pogledala pobližje. FOTO: NASA/JPL-Caltech
Uran (svetlejši) in Neptun (temnejši) v objektivu Voyagerja 2, edine človeške sonde, ki je obletela planeta. Morda bo v prihodnjih letih kakšna vesoljska agencija vendarle sestavila satelit, ki si bo kakšnega od njiju - menda ima več možnosti Uran - pogledala pobližje. FOTO: NASA/JPL-Caltech

Webb je v objektive ujel tudi sedem od Neptunovih 14 znanih lun. Najbolj svetleča »zvezda« je Triton. Ta je prekrit z ledenim dušikom, zato odbija okoli 70 odstotkov sončne svetlobe. Prav zato je kar nekoliko zastrl svoj planet, ker na njem metan absorbira svetlobo. Triton se okoli Neptuna vrti retrogradno (torej vzvratno), zato astronomi menijo, da je Triton nebesno telo, izvirajoč iz Kuiperjevega pasu (območje kopice nebesnih teles za Neptunovo orbito, od tam izvira večina kometov, v pasu denimo kroži Pluton), vendar ga je Neptunova gravitacija pritegnila in ujela. Kot so dodali pri vesoljskih agencijah, bo Webb v prihodnjih letih še opazoval Neptun in njegovo nenavadno luno Triton.

image_alt
Skrivnostna ledena orjaka

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine