Galerija
Saturn se je s prstani okitil, ko so Zemlji vladali dinozavri
Ključne podatke je znanstvenikom v zadnjih izdihljajih priskrbela sonda Cassini.
Saturn FOTO: Nasa
18. 1. 2019 | 13:42
18. 1. 2019 | 17:32
4:11
A+A-
Saturn se kiti s svojimi »prstani«, a dolgo časa je bil brez njih. Znanstveniki so iz podatkov sonde Cassini ugotovili, da so se obroči morda nastali bistveno kasneje od samega planeta. Ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Science, kažejo, da so obroči nastali v obdobju pred 10 in 100 milijoni let. Iz perspektive našega planeta to pomeni, da so se oblikovali v času, ko so po Zemlji lomastili dinozavri.
Saturn se je, tako kot drugi planeti v našem osončju, oblikoval pred 4,5 milijarde let. Že dolgo so znanstveniki domnevajo, da je obroče, ki so večinoma sestavljeni z nekaj centimetrov do nekaj metrov velikih kosov ledu, planet k sebi pritegnil mnogo let kasneje.
Da bi natančno ugotovili starost prstanov, so morali znanstveniki izvedeti težo samih obročev oziroma koliko materiala vsebujejo, navaja Nasin laboratorij za reaktivni pogon (JPL). Te podatke jim je v zadnjih izdihljajih leta 2017 priskrbela sonda Cassini, ki se je v zadnjih orbitah okoli planeta 22-krat spustila skozi območje med planetom in obroči. Ob spustih so instrumenti lahko izmerili, kako gravitacijske sile tako planeta kot obročev vplivajo na sondo, posledično so lahko dokazali maso obeh preučevanih objektov.
»Šele ko se je Cassini v zadnjih orbitah povsem približal Saturnu, smo lahko zbrali meritve, ki nam omogočajo nova odkritja. S tem delom je sonda tudi izpolnila temeljne cilje misije, ne le, da smo ugotovili maso obročev, s to informacijo smo tudi redefinirali modele in dokazali starost obročev,« je povedal vodilni avtor študije z rimske univerze Sapienza Luciano Iess.
Manjša kot je masa obročev, mlajši so. V daljšem obdobju bi se nanje namreč nalepilo več medplanetarnih smeti oziroma prahu, zato bi bili obroči temnejši in tudi težji. Znanstveniki nadaljujejo z raziskovanjem, kako so se sploh oblikovali. Glede na »mladost«, večjo težo dobivajo teorije, da je komet zataval preblizu in ga je planet z gravitacijo raztrgal, morda pa so obroči ostanki razpadlih ledenih lun, so še navedli pri JPL.
Z novimi podatki, ki jih je priskrbela sonda Cassini, so raziskovalci razrešili še eno skrivnost našega osončja. Natančno so namreč določili dolžino dneva na Saturnu. Dan je tam dolg 10 ur, 33 minut in 38 sekund.
Kot so pojasnili pri JPL, je bila prava dolžina dolgo izmuzljiva, saj planet nima trdnega površja, prav tako nenavadno magnetno polje skriva stopnjo rotacije. A odgovor se je pravzaprav skrival v njegovih obročih, ki se odzivajo na vibracije, ki jih oddaja planet in tako je Christopher Mankovich, diplomant astronomije in astrofizike na univerzi Santa Cruz, razvil modele notranje strukture planeta na podlagi valovanja obročev.
Z novimi podatki se je dan na Saturnu »skrajšal« za nekaj minut. Dolžino so pred tem izračunali na podlagi Voyagerjevih podatkov. Tako so verjeli, da je dan dolg 10 ur, 39 minut in 23 sekund.
Tako kot so nastali, bodo, kot ugotavljajo Nasini znanstveniki, čez nekaj sto milijonov let tudi izginili.
Saturn se je, tako kot drugi planeti v našem osončju, oblikoval pred 4,5 milijarde let. Že dolgo so znanstveniki domnevajo, da je obroče, ki so večinoma sestavljeni z nekaj centimetrov do nekaj metrov velikih kosov ledu, planet k sebi pritegnil mnogo let kasneje.
Da bi natančno ugotovili starost prstanov, so morali znanstveniki izvedeti težo samih obročev oziroma koliko materiala vsebujejo, navaja Nasin laboratorij za reaktivni pogon (JPL). Te podatke jim je v zadnjih izdihljajih leta 2017 priskrbela sonda Cassini, ki se je v zadnjih orbitah okoli planeta 22-krat spustila skozi območje med planetom in obroči. Ob spustih so instrumenti lahko izmerili, kako gravitacijske sile tako planeta kot obročev vplivajo na sondo, posledično so lahko dokazali maso obeh preučevanih objektov.
»Šele ko se je Cassini v zadnjih orbitah povsem približal Saturnu, smo lahko zbrali meritve, ki nam omogočajo nova odkritja. S tem delom je sonda tudi izpolnila temeljne cilje misije, ne le, da smo ugotovili maso obročev, s to informacijo smo tudi redefinirali modele in dokazali starost obročev,« je povedal vodilni avtor študije z rimske univerze Sapienza Luciano Iess.
Manjša kot je masa obročev, mlajši so. V daljšem obdobju bi se nanje namreč nalepilo več medplanetarnih smeti oziroma prahu, zato bi bili obroči temnejši in tudi težji. Znanstveniki nadaljujejo z raziskovanjem, kako so se sploh oblikovali. Glede na »mladost«, večjo težo dobivajo teorije, da je komet zataval preblizu in ga je planet z gravitacijo raztrgal, morda pa so obroči ostanki razpadlih ledenih lun, so še navedli pri JPL.
Koliko je dolg dan na Saturnu?
Z novimi podatki, ki jih je priskrbela sonda Cassini, so raziskovalci razrešili še eno skrivnost našega osončja. Natančno so namreč določili dolžino dneva na Saturnu. Dan je tam dolg 10 ur, 33 minut in 38 sekund.
Kot so pojasnili pri JPL, je bila prava dolžina dolgo izmuzljiva, saj planet nima trdnega površja, prav tako nenavadno magnetno polje skriva stopnjo rotacije. A odgovor se je pravzaprav skrival v njegovih obročih, ki se odzivajo na vibracije, ki jih oddaja planet in tako je Christopher Mankovich, diplomant astronomije in astrofizike na univerzi Santa Cruz, razvil modele notranje strukture planeta na podlagi valovanja obročev.
Z novimi podatki se je dan na Saturnu »skrajšal« za nekaj minut. Dolžino so pred tem izračunali na podlagi Voyagerjevih podatkov. Tako so verjeli, da je dan dolg 10 ur, 39 minut in 23 sekund.
Tako kot so nastali, bodo, kot ugotavljajo Nasini znanstveniki, čez nekaj sto milijonov let tudi izginili.
Misija Cassini se je z načrtovanim strmoglavljenjem v atmosfero Saturna, kjer je sonda razpadla, končala septembra 2017. Tako so znanstveniki zaščitili okoliške lune pred morebitno kontaminacijo. V prihodnjih mesecih znanstveniki napovedujejo nova odkritja, ki so jih pridobili v tako imenovanem velikem finalu.
Misija Cassini-Huygens je bila plod sodelovanja ameriške, evropske in italijanske vesoljske agencije. V okviru misije je evropski lander Huygens leta 2005 pristal na površju Saturnove lune Titan.
Misija Cassini-Huygens je bila plod sodelovanja ameriške, evropske in italijanske vesoljske agencije. V okviru misije je evropski lander Huygens leta 2005 pristal na površju Saturnove lune Titan.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji