Naj vas žene radovednost

Zadnji petek v septembru po vsej Evropi poteka Evropska noč raziskovalcev. Na ta dan znanost še posebej široko odpre svoja vrata in predstavi, kaj dobrega prinaša človeštvu in da je seveda lahko še kako zanimiva in zabavna. Jut­ri se bodo po številnih krajih po Sloveniji zvrstili pestri dogodki – od predavanj, predstavitev dela raziskovalk in raziskovalcev do vznemirljivih eksperimentov.

Konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije ter Botanični vrt Univerze v Ljubljani je skupaj sooblikoval projekt Noč ima svojo moč.

»Projekt je sestavljen iz treh delov. Eden, ki že teče, je projekt za državljane, drugi je dogajanje na glavnih trgih štirih mest Ljubljana, Novo mesto, Ajdovščina in Ravne na Koroškem ter seveda dogajanje v vseh sodelujočih organizacijah – to so različne raziskovalne ustanove, muzeji, kulturne ustanove –, tretji del pa so obiski znanstvenikov po šolah. S tem želimo mlade spomniti, da niso junaki samo športniki, ampak tudi znanstveniki. Za svoje delo jih bodo navduševali njihovi sokrajani oziroma soobčani. To mladim daje up, da lahko marsikaj dosežejo,« je poudaril dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov in predstavnik koordinatorja projekta Noč ima svojo moč.

Mlade je treba navduševati

»Nikoli ni dovolj promocije znanosti oziroma komuniciranja znanosti. Vedno je prostor za izboljšanje, vedno so nove poti, kako jo predstaviti javnosti. Odlično je, če se znanstveniki trudijo naučiti komunicirati z javnostjo. Centri znanosti, kakršen je tudi naša ustanova, in takšni festivali delujejo kot obliž za izobraževalni sistem in komuniciranje znanosti. Mlade je treba navduševati. Učitelji morajo navduševati, če jim to uspe, se bodo učenci naučili več, kot je v predpisanem kurikulumu,« je nadaljeval dr. Kos in dodal, da je vizija Hiše eksperimentov predvsem zdrava demokracija. »Ustvarjati ljudi, ki razmišljajo kritično in ki so aktivni državljani. Pri naši viziji ne omenjamo besed znanost in izobraževanje, znanost je namreč orodje za dosego tega cilja, da ljud­je znanstveno razmišljajo, to je kritično razmišljajo. Da postavljajo hipoteze, da preverjajo, da napak ne jemljejo kot zlo, ampak se učijo iz njih. Tako dom kot šola morata biti varno okolje za delanje napak. Če se bojiš narediti napako, potem nisi ustvarjalen. In drugo, treba je ostati radoveden, postavljati vprašanja, ohraniti otroka v sebi.«

Vse to je mogoče tudi pri prej omenjenem projektu za državljane oziroma tako imenovani ljubiteljski znanosti. »Ko smo se pred leti prvič vključili v projekt Evropske noči raziskovalcev, smo dali pobudo, da bi neki projekt trajal daljše obdobje. Takrat smo skupaj z Botaničnim vrtom pripravili projekt sejanja ivanjščic. Sodelujoči so nato spremljali, koliko semen je vzklilo, kakšne so bile razmere v lončkih, koliko vode so porabili in podobno. Torej, kot v nekakšnem laboratoriju. Letos je tema zemlja oziroma prst. Okoli 1400 paketkov smo razdelili. Botanični vrt je pripravil štiri rastline in različne prsti. Sodelujoči opazujejo, kako različno cvetje uspeva v različni prsti, kar seveda veliko pove o sami prsti, denimo, da ima ena rastlina raje kislo prst, druga bolj peščeno ali ilovnato.«

Zanimive delavnice in najrazličnejši poskusi

Sodelujoče organizacije so pripravile in bodo gostile najrazličnejše dejavnosti. Tako bodo na Inštitutu Jožef Stefan med drugim izvedli delavnico eksperimentalne kemije, delavnico protikorozijske zaščite kovin in njihovih zlitin, delavnico superprevodnost in kako videti osnovne delce. Na Kemijskem inštitutu bodo obiskovalcem med drugim predstavili, kako deluje magnetna resonanca, zakaj zdravila niso vedno učinkovita, kako preučujejo bakterije in iz njih izolirajo proteine, ki jih lahko nato uporabijo v nanobiotehnologiji, ter kako poteka razvoj novih kemijskih procesov. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo zanimiva predavanja o tem, kako in kdaj nastanejo zemeljski plazovi, kakšna je geokemična sestava tal v Sloveniji. V Tehniškem muzeju v Bistri bodo obiskovalcem približali svet inženirskega ustvarjanja ter predstavili nekaj izumov in poskusov vizionarja Nikole Tesle. Dan odprtih vrat prav tako pripravljajo v Botaničnem vrtu. V Ljubljani se bo dogajanje razširilo tudi na Prešernov trg, kjer se bodo na stojnicah predstavili partnerji konzorcija projekta, zanimive poskuse tako za mlade kot nekoliko manj mlade pa seveda obljublja Hiša eksperimentov. Da se da o znanosti tudi pisati pesmi in jih celo peti, bodo pokazali Adi Smolar, dr. Miha Kos in Meta Ornik. Program dogodkov po različnih krajih Slovenije je objavljen na spletni strani https://www.nocmoc.eu/.

Človek in žival

Pestre vsebine pripravljajo tudi v projektu Humanistika, to si ti!, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Njihov del projekta nosi naslov Človek, žival.

»Ta tema se je porodila, ker človek in žival že od nekdaj sobivata. Človek se je spremenil zaradi živali, ker mu je žival koristila ali pa mu je predstavljala nevarnost, in živali so se spremenile zaradi človeka. Zdaj nekatere brez njega ne morejo oziroma težko bivajo. V različnih kontekstih lahko prevprašujemo, zakaj se je dogajala ta sprememba in zakaj so skoraj vedno živali potegnile krajšo. Z antropocentričnim pogledom na svet smo se postavili za vladarja sveta, ampak planet nismo samo ljudje. Z izbrano temo iščemo filozofske, antropološke in sociološke razloge, zakaj ima človek tak odnos do živali. S takimi projekti želimo na novo raziskovati, kako za ene in druge izboljšati življenjske razmere. V nekaterih segmentih bomo živali še vedno izkoriščali, na primer za mleko, vseeno pa lahko poskrbimo, da bo njihovo življenje prijetnejše,« je poudarila dr. Mateja Gaber, članica projektne skupine projekta Humanistika, to si ti!

Na Novem trgu v Ljubljani (če bo vreme slabo, se bodo dogodki premaknili na druge lokacije) bo potekal Znanstveni bazar, na katerem bodo med drugim predstavili nova dognanja o človeških ribicah in zoonozah, torej boleznih, ki preidejo z živali na človeka, ter o uporabi živali za napredek znanosti v medicini. Na pedagoški fakulteti bodo predstavili med, na ekonomski pa študijo o vplivu značilnosti in vrednot potrošnikov na nakup izdelkov, ki so testirani na živalih. Poučna predavanja napovedujejo tudi v Atriju ZRC SAZU na Novem trgu, med drugim bodo javnost seznanili o odgovorni vzreji mačk ter razumevajočem in srečnem sobivanju z mačkami in drugimi domačimi ter prostoživečimi živalmi. Program najdete na https://humanistika.si/.

Kot poudarjajo, s projektom želijo tudi opozoriti na pomen raziskav s področja humanistike in naravoslovja za družbo in gospodarstvo. »Humanost ali humanitas je prisotna v vsakem utrinku živ­ljenja, človečnost mora ostati, če hočemo svet spremeniti na bolje. Svet se bo spreminjal, ampak naj se spreminja tako, da bomo ohran­jali človečnost,« je sklenila dr. Mateja Gaber.