Nad celice z visokonapetostnimi električnimi pulzi

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Svinčnik (in očala – zadnja leta). Večino časa se posvečam branju literature. Če veliko bereš, se ne samo veliko naučiš, ampak zelo dobro tudi vidiš, kaj manjka in kako lahko zapolniš vrzeli v znanju. Svinčnik je pomemben »instrument«, ker si velikokrat na robu zapišem ideje. Branje člankov me namreč »spravi v posebno kreativno stanje«. Dober članek (enako je z doktoratom) odpira več vprašanj, kot pa ponudi odgovorov. To seveda pomeni, da mi oziroma nam dela še nekaj časa ne bo zmanjkalo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Elektroporacija je pojav, s katerim opisujemo začasno povečanje prepustnosti celične membrane, ki nam omogoči, da v celico vnesemo ali iz nje ekstrahiramo želene učinkovine, ki sicer ne prehajajo celične membrane. Elektroporacijo dosežemo z izpostavitvijo celic kratkim visokonapetostnim električnim pulzom. Uporabljamo jo v biologiji, medicini, biotehnologiji in živilski tehnologiji. Uporabna je kot ablacija srčnega tkiva, v elektrokemoterapiji tumorjev, v genski terapiji, v industrijski predpripravi hrane, za izboljšanje soka, vina in oljčnega olja, če naštejem samo nekaj najbolj razširjenih aplikacij elektroporacije.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost (ali raje: raziskovalno delo) mi omogoča, da si sam postavljam oziroma poiščem vprašanja, na katera še nimamo odgovora. Raziskovalno delo v akademskem okolju pa ima še eno posebnost in prednost pred drugimi okolji – z enim raziskovalnim vprašanjem se lahko ukvarjaš desetletja. Na primer z elektroporacijo se ukvarjam že 30 let! In verjetno se bom s to temo ukvarjal do upokojitve.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Kot otrok in tudi kot mladostnik nisem niti slučajno vedel, kaj bom, ko bom odrasel, oziroma kaj bi rad delal. Tudi tega nisem vedel, na katero srednjo šolo in kasneje fakulteto naj se vpišem. Vedel pa sem, kam se ne smem vpisati. Še najmanj sem si predstavljal, da bom znanstvenik (sam raje uporabljam besedo oziroma poimenovanje raziskovalec – je bolj povedno, manj zveneče). Saj sem bil odličen v osnovni šoli, ampak nisem imel potrpljenja.

Zanimalo me je preveč stvari zunaj šole: šport, gore, slikanje, glasba … Tudi malo len sem bil. Pravzaprav sem še vedno. Len v smislu, da se mi ne ljubi delati enostavnih stvari, ki jih lahko dela večina ljudi. Če bi torej kot otrok vedel, kaj pomeni biti »znanstvenik« oziroma kakšno delo opravlja, potem bi si zagotovo želel postati znanstvenik: delaš praktično, kar hočeš, kadar hočeš, potem so tu še potovanja, spoznavanje vedno novih ljudi … Mogoče edina slabost je, da služb ni ravno veliko in da so plače relativno nizke, vsaj v Sloveniji.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Elektroporacija je široko uporabna na zelo različnih področjih in nekatere koristi in dobro že prinaša. V naši raziskovalni skupini na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se največ ukvarjamo z razvojem terapij in postopkov v medicini, vendar bomo elektroporacijo vse več srečevali tudi v živilski in predelovalni industriji, biotehnologiji in farmaciji. Naše delo pri razvoju elektroporacije in njenem razumevanju nam obeta nove terapije v medicini, dvig kvalitete življenja, boljšo hrano, učinkovitejše procesne postopke v biotehnologiji …

Genska terapija bo raka uničila od znotraj

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moram priznati, da me moje raziskovanje kar polno zaposluje. Zelo rad kuham, vrtnarim, preživljam čas z družino, še vedno se rekreativno ukvarjam s športom, ampak večino časa dejansko posvetim raziskovanju. Na srečo imam sodelavce v laboratoriju, ki poskrbijo za večino neprijetnih stvari, kot so administracija, finance, sestankovanje, sestavljanje in popravljanje izpitov, meni pa pustijo, da postavljam vprašanja in iščem odgovore, torej, da se ukvarjam z raziskavami. Moram se jim zahvaliti za to. Hvala!

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, nepriznavanje avtoritete in dogem, pripravljenost na dolge ure dela in malce ekstrovertiranosti. To bi bilo dovolj za začetek.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Človeški genom – sekvenciranje, določanje nukleotidnega zaporedja v človeškem genomu in identifikacija genov, ki so odgovorni za razne bolezni.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vedno je pametno staviti na več kart. Mislim, da strokovnjaki za finance običajno svetujejo razpršitev naložb. Predstavljam si, da zato, ker ne znajo napovedati, kako se bodo dolgoročno obnašali finančni trgi. Bojim se, da smo z energijo na podobni stopnji. Če pogledate vsa prizadevanja in napovedovanje uporabe električnih avtomobilov in prepoved uporabe avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, potem pa se zapeljete po cesti in vidite vse te gromozanske tovornjake, ki so parkirani v vsaki vasi in se valijo po naših cestah – kako si predstavljate, da se bodo ti tovornjaki hladilniki vozili na električno energijo? Vodikove gorivne celice so mogoče realnost za te pošasti, ampak kaj bomo pa z elektriko? V Sloveniji itak ne maramo nuklearke, termoelektrarn, hidroelektrarn, vetrnic pa sploh ne. Ostane nam edino sonce – kaj pa kadar ne sije sonce? Odgovor je torej na dlani: potrebujemo praktično vse vire, če želimo še naprej tako živeti. Verjetno pa bi bilo bolje, da se malo zamislimo in spremenimo način življenja in jemo in kupujemo lokalno hrano in dobrine. Mogoče nam ni treba jesti jagod in češenj januarja, prav tako ne avokada in banan vsak dan.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Raje se potepam po bolj domačih – predvidljivih okoljih. Poleg tega me daje zdravje in moram imeti zdravnika blizu.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo grem vedno rad, ker jo imam zelo rad. Kava v smislu druženja: niti ni nujno, da je znanstvenik – z vsakim zanimivim človekom. Rad spoznavam nove ljudi in se srečujem z ljudmi, ki so intelektualno zanimivi. Znanstveniki so pravzaprav navadni ljudje. Imel sem priložnost spoznati kar lepo število Nobelovih nagrajencev. Iz njihovega obnašanja praviloma ne bi mogel sklepati, da so Nobelovi nagrajenci. Tako nenavadno človeški so – povsem običajni.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Katerokoli knjigo Malcolma Gladwella – pri nas je najbolj znano njegovo delo Outliers (v slovenščini Prebojniki, čeprav naslov ni preveč posrečen). In pa Štoparski vodnik po galaksiji Douglasa Adamsa. Obe knjigi presenečata z drugačnim pogledom na običajne stvari in svet. Mislim, da nam manjka »drugačnih pogledov«. Pravzaprav nam je skoraj zapovedano, da ne smemo misliti drugače in dvomiti o dejstvih in resnicah.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Mislim, da o elektroporaciji veste že skoraj vse. Naši mediji so že kar nekaj prostora in časa posvetili tej temi, tako da bi vas verjetno težko presenetil. Ocvrt krompirček, pridelava vina, ekstrakcija olivnega olja ..., genska in celična terapija, srčna ablacija. Mogoče boste težko verjeli, ampak mislim, da bo elektroporacija kmalu prisotna povsod – pa še vedno ne poznamo njenih natančnih mehanizmov in vpliva na celice in tkiva. To je morda še najbolj presenetljivo.