Mars je sicer vabljivo blizu in zato primeren kandidat za drzne načrte o drugem človeškem domovanju, izhodu v sili, viked planetu za pustolovščine, a kaj ko je neprijazen in jalov. Na njem vladajo skrajne temperature, vode ni na spregled, na suhi zemlji ne zraste nič. Zdaj znanstveniki pravijo, da so odkrili način, kako izboljšati vsaj tisti del, ki zadeva rodovitno zemljo in zeleno travo.

Recept se sliši preprosto: po poljubno veliki površini bi položili nekaj centimetrov debelo plast aerogela in ta bi hladno in pusto površje četrtega planeta od Sonca spremenil v takšno, ki bi bilo primerno za gojenje rastlin. Plast aerogela bi »ujela« toploto sonca in tako ustvarila učinek tople grede. Po predvidevanjih znanstvenikov bi toplota stalila led, ujet v tamkajšnjih kamninah, in tako ustvarila zemljino, ki bi bila primerna za gojenje rastlin.


 

Realno proti utopičnemu

Robin Wordsworth, ki je sodeloval pri razvoju materiala, meni, da je tehnologija idealna za ustvarjanje ustreznih razmer za naselbine na sosednjih planetih: »Koncept je povsem prilagodljiv, prekrijemo lahko le nekaj kvadratnih metrov ali pa neprimerno večje površine.«

Vse več znanstvenikov in podjetnikov je prepričanih, da bo človeštvo prej ali slej moralo razmisliti o selitvi na druge planete. Takrat bo eden prvih in nujnih korakov gojenje hrane v neugodnih razmerah. In Mars, čeprav zelo blizu Zemlje, je primer za človeka neugodnega mrzlega planeta. Je namreč bolj oddaljen od Sonca, zato ga doseže manj sončne energije. V njegovi atmosferi je 95 odstotkov ogljikovega dioksida, še bolj usodno pa je, da je plinski ovoj stokrat tanjši od Zemljinega, zato zadrži le malo toplote. Temperature se spustijo krepko pod minus 100 stopinj Celzija in se le redkokdaj in redkokje povzpnejo nad 20 stopinj.

Metoda spreminjanja planeta z aerogelom je veliko manj širokopotezna od popolne preobrazbe atmosfere in s tem planeta, kot jo predlagajo nekateri (Elon Musk je imel pred časom zamisel, da bi Marsova pola preprosto zbombardirali z jedrskim orožjem in s tem sprostili velike količine vodne pare, ki bi sčasoma spremenila atmosfero v bolj ugodno za človeka), a je zato veliko cenejša in trenutno neznansko bolj izvedljiva in realna.
 

Sprožili so fotosintezo

Znanstveniki Nase in edinburške univerze so s poskusi na primeru Marsove atmosfere dokazali, da od dva do tri centimetre debel sloj aerogela, ki je sestavljen iz 97 odstotkov zraka in treh odstotkov silicijevega oksida, ustavi dovolj ultravijoličnega sevanja in ujame dovolj toplote, da se na površini, kakršna je na Marsu, ustvarijo razmere, v katerih rastline brez večjih posegov lahko izvajajo fotosintezo.



Panele z aerogelom bi lahko položili neposredno na površino in tako ustvarili razmere za razrast alg ali mahu ali pa bi jih dvignili od zemlje in tako omogočili gojenje višjih rastlin, so zapisali raziskovalci v spletni znanstveni publikaciji Nature Astronomy.
»Najbolj primerno mesto je na zmerni nadmorski višini v bližini polov, kjer površino doseže dovolj sončne svetlobe, v tleh pa je dovolj ledu,« je še povedal Wordsworth. Koncept je zanimiv tudi zato, ker bi ga bilo mogoče dovolj hitro in enostavno preizkusiti na naslednji odpravi statične sonde ali raziskovalnega vozila na rdeči planet.