Na dvome je po mnenju znanstvenih novinark treba odgovoriti z dejstvi

Med epidemijo covida-19 je znanost prišla v ospredje medijskega poročanja. Med večjimi izzivi ostaja primerno poročanje o cepivu, so izpostavile znanstvene novinarke na pogovoru v okviru festivala Naprej/Forward, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Poiskati bo treba primerne sogovornike in z dejstvi odgovoriti na dvome, menijo.

Znanstveno novinarstvo je prvo v vrsti pri naslavljanju epidemije, je na pogovoru o znanstvenem novinarstvu Znanstveno gledano ... poudarila novinarka Vala 202 Maja Ratej, ki ustvarja Frekvenco X. Tudi Renata Dacinger, ki na Televiziji Slovenija ustvarja oddajo Ugriznimo v znanost, se strinja, da je koronavirus prinesel znanosti novo pozicijo v medijih. Ocenila je, da na področju epidemije mediji poročajo dobro, iščejo prave informacije in sogovornike.


 

Pomembni so pravi sogovorniki

Prav iskanje pravega sogovornika je eden večjih izzivov. Dacingerjeva meni, da je majhnost Slovenije tukaj prednost, saj ti lahko sogovorniki priporočajo primernega strokovnjaka. »Z leti smo se naučili tudi, kdo je dober govorec. Kdo je tisti, ki zna strokovno vsebino povedati na razumljiv način. Tudi to je zelo pomembno,« je dodala.



A novinarka Zarja Muršič, ki poroča za Radio Študent in Metino listo, poudarja, da je treba najti pravega sogovornika. »Znanost je postala ozko specializirana. Pomembno se je vprašati, kaj je zgodba, in poiskati prave sogovornike, ki pokrivajo to področje. Oni lahko ovrednotijo argumente,« je dejala. Po njenem bi bilo dobro, če bi znanstveniki povedali, da česa ne znajo ali da vprašanje ne sodi na njihovo področje.

Sicer opaža, da v medijih redko dobijo prostor humanisti in družboslovci. »Pandemija je tudi družbeni problem,« je poudarila. Po njenih besedah bi bil lahko nekdo, ki to preučuje, dober sogovornik. »Kdaj bi bilo primerno, da se ne zanašamo samo na naravoslovne znanosti in v dialog ter razmišljanje povabimo tudi humaniste in družboslovce,« je strnila.


 

Za večjo medijsko pismenost in razumevanje kredibilnih virov

Pri svojem delu pa se novinarji srečujejo tudi s skeptiki. »Ti posamezniki so simptom današnje družbe,« je poudarila novinarka STA Lea Udovč. »Pandemija je samo razkrila, kaj vse je s to družbo narobe. In to je ena od teh stvari. Potrebujemo spremembo kulture, v kateri bo imela znanost bolj pomembno mesto,« je poudarila. Meni, da je treba poudariti večjo medijsko pismenost pa tudi razumevanje kredibilnih virov in dejstev ter kritičnega razmišljanja o njih.



Pred mediji pa ostaja vprašanje, kako se lotiti poročanja o cepljenju. Novinarke so se strinjale, da je bistveno podajanje informacij. Ratejeva je ocenila, da bo nujno poudarjanje znanosti in odgovarjanje na dvome. »Nikogar ne moremo prisiliti oziroma s tem izgubimo dobro podobo, to ni niti novinarsko. Tako da bo treba poudarjati čim več znanja na poti do tja, čim več podatkov. Temu je treba nameniti konstantno in kritično pozornost,« je povedala.

Na Valu 202 so sicer že začeli serijo oddaj, namenjenih cepljenju. Udovčeva upa, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi mediji. »Pomembno je, da razložimo, kako nastajajo cepiva,« je ocenila. Po njeni oceni pa »najbolj zagrizenih nasprotnikov cepljenja verjetno ne bo mogoče prepričati«. Muršičeva pa je opozorila, da je treba razmisliti tudi o tem, kako se bo komuniciralo morebitne težave s cepivom, da ne bo to zatrlo cepljenja.