V nadaljevanju preberite:

Ko se voditelji najmočnejših držav zberejo v enem od predragih hotelov ali kateri od pozlačenih kongresnih dvoran, se nam še vedno zdi, da se o življenjih, ki visijo na nitki, pogovarjajo ljudje iz mesa in krvi, ki morda kljub vsemu premorejo nekaj čustev, če že ne empatije – vsaj za otroke, ki tukaj, skorajda v sosedstvu umirajo zaradi lakote kot posledice vojne, ki jo vodi prav roka gostitelja zasedanja. Kadar takšno vrhunsko srečanje poteka prek zooma, pa postane vse nekako virtualno, umetno in večinoma prazno.