Mladostniki so slabo raziskana družbena skupina

»Raziskati hočemo, kako se mladostniki soočajo z ideali o na videz popolnih življenjih oseb v medijih. Mladostniki so zaradi etičnih zadržkov slabo raziskani, še posebej manjka longitudinalnih študij, ki omogočajo vpogled v učinke opazovanih dejavnikov skozi čas ter dajo odgovore na vprašanja, kako in zakaj,« opiše mlada raziskovalka glavni cilj projekta, v katerem sodeluje. Z Jasmino Rosič smo se pogovarjali v Sloveniji, kjer ob delu na daljavo preživlja poletje, sicer pa od lanskega novembra živi v belgijskem Leuvnu. Tam bo prihodnja tri leta nastajal doktorat, ki se dotika aktualnega področja v komunikologiji.



Sogovornica se je med študijem iz Posočja preselila v Ljubljano, kjer se je v zadnji fazi pisanja magistrskega dela zaposlila na Inštitutu za socialno varstvo. Namesto v domačo Nadižo se je po študiju socialnega dela potopila v raziskovalne vode, pri čemer je bila najbolj dejavna na oddelku otroške opazovalnice. V sklopu te so med drugim oblikovali indeksa blaginje otrok, ki je še danes dostopen na spletu in omogoča primerjavo blaginje otrok v Sloveniji na regijski in mednarodni ravni.
 

V Belgiji te pričakajo gole stene

V Belgijo je odšla lani novembra med strogim zaprtjem javnega življenja. Kot pravi, zaradi dela od doma novega okolja in njihovih prebivalcev še do danes ni dobro spoznala, a vendar so nekatere razlike očitne: »Ob tem da se Belgija od Slovenije razlikuje po višini plač, je opazen tudi spoštljiv odnos do raziskovanja. Politiki in prebivalci dejansko upoštevajo mnenje akademskih ustanov. Univerza v Leuvnu je bila pred kratkim vključena v širše razprave o pandemiji.«



Med posebnostmi, ki v Belgiji in okoliških državah izstopajo v primerjavi s Slovenijo, je tudi najemniški trg, poudarja: »Ob selitvi te običajno pričaka povsem prazno stanovanje. Najemodajalci ponujajo štiri stene, brez pohištva. Glede na to, da sem se v Belgijo preselila med zaprtjem javnega življenja, so bile zaprte vse fizične trgovine, tudi tiste s pohištvom. Na srečo imajo Belgijci zelo dejaven trg rabljene opreme, pomaga pa tudi potrpežljivo čakanje na obremenjeno dostavo, tako da sem si lahko kupila le najbolj nujne stvari za bivanje.«

Trgovine v večini Belgije imajo še eno posebnost. Običajno se zapirajo veliko prej kot v Sloveniji. Lastniki trgovin morajo namreč po šesti uri popoldne dodatno stimulirati delavce. Neživilske trgovine v Leuvnu se, denimo, zato zaprejo že ob šestih popoldne. »Odprte ostanejo večje živilske trgovine ali redka nakupovalna središča, pa še ta najdlje do osmih. Glede na to, da ima večina Belgijcev delovnik od devetih do petih, se sprašujem, kdaj jim sploh uspe iti po nakupih. Zdi se, da je v Belgiji dan za nakupe sobota, ko se družine množično odpravijo po nakupih,« pove socialna delavka iz Posočja.
 

3000 mladostnikov iz treh držav

V Leuvnu živi slabo leto dni, tja pa jo je pripeljal splet srečnih naključij. »Doktorskih mest v tujini nisem načrtno iskala. O doktoratu sem razmišljala, ampak sem se spogledovala z mesti v Sloveniji,« razlaga.

Razpis, na katerega se je prijavila, so Belgijci izpeljali drugič, ker si je najprej izbrana kandidatka iz Slovenije premislila, Jasmina pa je priložnost izkoristila. »Ko sem se prijavila na razpis, je bil ta že kakšen dan umaknjen. Mentorici sta z navdušenjem sprejeli mojo prijavo, saj sta s tem dobili nekoga, ki v projektu kompetentno opravlja zadolžitve za izvedbo raziskave v Sloveniji,« opiše lansko dogajanje.



Njen doktorat nastaja v sklopu obsežnega štiriletnega projekta Mimic, ki ga financira Evropski raziskovalni svet. V projektu skozi tri različne študije raziskujejo, kako se mladi odzivajo na ideale, ki jih vidijo na družbenih omrežjih in v drugih medijih. Projekt je zastavljen na mednarodni ravni in bo zajemal podatke iz treh držav – Belgije, Francije in Slovenije – z različnimi stopnjami individualizma v družbi. Iz vsake države bo vključenih tisoč mladostnikov, starih med 12 in 18 let. Po en študent iz vsake od naštetih držav je zadolžen za pridobivanje podatkov v svoji državi, obenem pa pokrivajo različne vidike omenjene tematike. V projektu sodeluje še študent iz Italije, skupno pa bodo tako nastala štiri ločena doktorska dela.

Mladostnike k sodelovanju v raziskavi vabijo prek šol, ki so v Sloveniji občutno bolj pripravljene na sodelovanje kot v drugih dveh državah. »Tudi to potrjuje predpostavko, da je slovenska družba nasploh bolj kolektivno naravnana kot tiste v drugih dveh sodelujočih državah. Opazovali bomo, ali se bodo medkulturne razlike kazale tudi pri rezultatih raziskave,« pojasnjuje sogovornica.
 

Ravnotežje med uporabo tehnologije in drugimi opravili

Študentje v sklopu projekta med drugim raziskujejo, kako na počutje mladostnikov vpliva izpostavljenost prikazom »popolnih« življenj influencerjev na družbenih omrežjih ali sporočilom TV-serij, kjer so prestižne kariere odvetnikov ali kirurgov predstavljene kot družbene norme. »Taki sta na primer Nepremagljivi dvojec in Kako se izmazati z umorom,« ilustrira raziskovalka. »Osredotočamo se, denimo, na učinke tako imenovanih meritokratskih načel, ki namigujejo, da dovolj truda vodi do uspeha v življenju, vpliv družbenega konteksta, v katerem mladi odraščajo, pa ostane v ozadju.« Projekt je zastavljen široko, vendar se teme povezujejo, razlaga Jasmina, ki se usmerja v digitalno blaginjo mladostnikov. »V sklopu projekta raziskujem, kako mladostniki vzpostavljajo ravnotežje med nenehno povezljivostjo, ki jo omogoča uporaba tehnologije, in preostalimi vsakodnevnimi dejavnostmi, ki jih opravljajo.«

Projekt Mimic bo raziskal mladostnike, ki so sicer slabo raziskana družbena skupina, poudarja. To gre pripisati temu, da so pri raziskovanju mladostnikov vselej prisotni etični zadržki – raziskovalci za raziskave poleg soglasja mladostnikov potrebujejo dovoljenje etičnih komisij in soglasja staršev – obenem pa manjka dolgoletnih oziroma longitudinalnih študij, ki so običajno zelo drage in zahtevne za izvedbo. V njih lahko isto skupino otrok spremljamo dalj časa in med več časovnimi točkami opazujemo spremembe. Raziskovalci tako dobijo odgovore na »kako« in »zakaj«, dodaja Jasmina. Ravno zaradi redkosti tovrstnih študij ima projekt Mimic v raziskovalnem smislu veliko težo.
 

Mlado področje komunikologije

Jasmina razlaga, da gre pri njenem doktorskem delu na temo digitalne blaginje za mlado področje v komunikologiji, ki pa hitro pridobiva pomembnost: »Tudi razvijalci operacijskih sistemov android in ios se vse bolj zavedajo pasti, ki jih skriva stalna povezanost s spletom. V luči tega lahko uporabniki operacijskih sistemov android ali ios opazijo aplikacijo digitalne dobrobiti (angl. Digital wellbeing ali Screen time), katere namen je ohraniti ravnotežje med časom, preživetim s tehnologijo, in preostalimi aktivnostmi, ki jih moramo početi v vsakdanjem življenju,« nam zaupa. S tovrstnimi aplikacijami naj bi spodbujali moč uporabnika nad tehnologijo. Izsledki študij o učinkovitosti tovrstnih aplikacij med odraslimi so sicer mešani, saj te predvsem omogočajo vpogled v porabljen čas in omejevanje časa, preživetega na napravah, ne pa učenja novih navad uporabe naprav, še izpostavlja mlada raziskovalka, ki v pa tem vidi premik v bolj pozitivno obravnavo digitalnih rešitev.