Neomejen dostop | že od 9,99€
Ena sama napaka je lahko usodna in vesoljsko plovilo je izgubljeno. Povedano še nekoliko drugače: leta dela in na milijone evrov izpuhti v trenutku. Odprava pristajalnika Mars Polar je bila velikopotezna, saj bi bilo to prvo plovilo, ki bi pristalo na polu rdečega planeta. Ob robu južnega pola bi s svojo robotsko roko iskal led, za nekaj dodatnega vznemirjenja pa bi poskrbeli sondici Deep space 2, ki so ju nameravali z veliko hitrostjo treščiti na površje.
No, res se je končalo s strmoglavljenjem, le da ne z načrtovanim.
Izstrelitev: 3. januarja 1999
Vrednost odprave: 165 mio dolarjev
Velikost: 3,6 m (širina), 1 m (višina)
Masa: 290 kg
Konec odprave: 3. decembra 1999
Nasa je plovilo na dolgo pot proti sosednjemu planetu poslala 3. januarja 1999. Pristati bi moral na območju Planum Australe, kjer bi raziskoval plasti pod površjem in samo površje okoli kraja pristanka, podnebje in značilnosti podnebnih sprememb, brskal pa bi tudi za ledom. Opremljen je bil z osmimi naprednimi znanstvenimi instrumenti in kamerami, med drugim s kamero za snemanje pristajanja. Ta najbolj nevarni del oprave je letos končno uspelo posneti roverju Perseverance in posnetki so seveda temu primerno spektakularni. Imel je meter dolgo robotsko roko s kamerami in lopatko za pobiranje vzorcev.
Tretjega decembra 1999 je pristajalnik priletel k Marsu in stekle so priprave za pristajanje. S hitrostjo 6,9 kilometra na sekundo je ob 20.10 UTC vstopil v atmosfero, nekaj minut kasneje bi moral pristati. Takoj zatem bi se morali začeti odpirati solarni paneli in antena za komunikacijo. Slabe pol ure kasneje bi se moral oglasiti Zemlji, a se ni. Pri Nasi niso dognali povsem natančnega vzroka, a najverjetneje je k strmoglavljenju botrovala programska oprema, ki je napačno interpretirala vibracije ob spuščanju pristajalnih nog. Računalnik jih je namreč razumel kot pristanek, zato je ugasnil motorje. V resnici je bil Mars Polar še 40 metrov od tal. Nekateri inženirji so po neuspehu kritizirali Naso, ki je pristajalnik skušala zgraditi z čim manj sredstev, v čim krajšem času, torej po reku: cenejše, hitreje, boljše.
Na površju Marsa pristajalnika za zdaj še niso odkrili, verjetno (vsaj ne iz orbite) ga tudi ne bodo, saj je razbitine v tem času že prekrila plast peska. Leta 2005 so poročali da ga je satelit Mars Global Surveyor fotografiral, a nato so posnetki boljše kamere na orbiterju Mars Reconnaissance to ovrgli.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji