Ravnovesje med naravovarstvenimi in ekonomskimi cilji

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Osebni računalnik in različni programi za kvantitativno in kvalitativno analizo podatkov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z vprašanji, povezanimi z ohranjanjem biotske pestrosti v kmetijski krajini, in z analizami uspešnosti naravovarstvenih ukrepov v okviru kmetijske in drugih javnih politik.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Epidemija se je začela v drugi polovici mojega doktorskega študija, tako da sem k sreči do takrat že opravila vso načrtovano zbiranje podatkov na terenu. Po drugi strani pa je močno omejila možnosti za gostovanja v tujini in udeležbo na konferencah, ki so za mlade raziskovalce zelo pomembni.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost nam omogoča pridobivanje in sistematično preverjanje novih spoznanj, ki nam lahko olajšajo in izboljšajo kakovost življenja. Mislim, da je znanstvena skupnost ključni partner pri iskanju odgovorov na različne izzive današnjega časa.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Biotska pestrost se je v zadnjih desetletjih tako v Evropi kot drugod po svetu močno zmanjšala. Raziskovalci z različnih področij zato proučujemo, kakšne bi bile primerne razvojne rešitve za podeželska območja, s katerimi lahko hkrati dosegamo naravovarstvene, socialne in ekonomske cilje, in kako jih najbolje vključiti v javne politike in poslovne modele. Hkrati morajo biti te rešitve sprejemljive za različne deležnike in lokalno prebivalstvo, zato je pomembno področje naših raziskav tudi proučevanje njihovega mnenja in odziva na različne ukrepe kmetijske politike.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Moja pot v znanost pravzaprav ni bila načrtovana, mi je pa bilo raziskovalno delo vedno blizu. Med študijem sem kot prostovoljka v nevladnem sektorju aktivno spremljala dogajanje v kmetijsko-okoljski politiki. Opazila sem, da so bili naravovarstveni problemi med deležniki pogosto obravnavani kot nekakšen tujek ali nebodigatreba. Zataknilo se je že pri načrtovanju ukrepov, kasneje pa tudi pri izvedbi. Zanimalo me je torej, kako natanko poteka načrtovanje politike in kaj moramo narediti, da te stvari lahko spremenimo. Ker sem po osnovni izobrazbi biologinja, sem vedela, da ta vprašanja presegajo domet naravoslovnih znanosti, zato sem se odločila, da odgovore poskusim najti v družboslovju oziroma z interdisciplinarnim pristopom.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času kot prostovoljka v društvu Joga v vsakdanjem življenju Ljubljana poučujem jogo za različne starostne skupine. Aktivna sem tudi v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer pomagam pri spremljanju stanja slovenskih ptic, različnih naravovarstvenih akcijah in upravljanju organizacije. Kar zadeva šport, so mi najljubši plavanje, kolesarjenje, smučanje in gorništvo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dobri znanstveniki so po mojem mnenju ljudje, ki znajo razložiti družbene ali naravne fenomene, ki nas obdajajo, ter podati uporabne rešitve za probleme, s katerimi se soočamo. Z vodenjem odprte in z dejstvi podprte razprave lahko znanstveniki delujejo tudi kot most za dialog med različnimi družbenimi skupinami in imajo zelo velik pomen za izobraževanje prihodnjih generacij. Vse našteto zahteva veliko študija in lastnih raziskav, modrosti in odprtosti do potreb okolja in časa, v katerem živimo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Upam, da bo teh odkritij več in da bodo vsa povezana s tem, kako čim bolj trajnostno upravljati naravne vire. Želim pa si tudi prelomnih inovacij na ekonomskem in socialnem področju, predvsem kako vključiti ekosistemske storitve v tržne transakcije in kako na miren način omogočiti bolj enakomerno porazdelitev bogastva.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Prvič, ker imam zelo rada domači planet, in drugič, ker se mi zdi škoda, da bi večino življenja porabila zaprta v vesoljski kapsuli.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor na tistega, pri katerem pridobivanje povzroča najmanj škodljivih učinkov na okolje.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Razveselila bi se srečanja s številnimi. V posebno čast pa bi mi bilo srečati nekaj izjemnih žensk, kot so Hipatija iz Aleksandrije, Mileva Marić in Marie Skłodowska Curie.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Vsekakor toplo priporočam ogled lani objavljenega dokumentarnega filma sira Davida Attenborougha Življenje na našem planetu.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Številne raziskave in monitoringi, s katerimi spremljamo stanje, kažejo, da se biotska pestrost v kmetijski krajini zmanjšuje. Ena od najbolj raziskanih skupin organizmov na tem področju so ptice, katerih populacije so se na evropski ravni zmanjšale za okrog 60 odstotkov od leta 1980. V Sloveniji, kjer primerljiv monitoring poteka od leta 2008, pa v dobrem desetletju skoraj za petino oziroma 18 odstotkov.