Kot bi odprli šampanjec, a ne za praznovanje

Eden najbolj nepredvidljivih mehanizmov globalnega segrevanja so povratne zanke, ko se spreminjanje razmer ne dogaja zvezno, ampak pride do nenadnih skokov. Prav to bi se lahko zgodilo tudi z lomljenjem ledenih polic ob obalah Antarktike. Če bi se povprečna temperatura dvignila za 4 stopinje glede na predindustrijsko dobo, bi ob razpadu ledenega oklepa v morje stekle nepredstavljive količine vode.

Ledeni pokrov na južni celini je sestavljen iz celinskega ledu, ki prekriva kopno, ter iz ledenih polic, ki plavajo na oceanu in so ključne za vzdrževanje stabilne količine ledu in snega. »Če se ledene police nenadoma odlomijo, bo učinek podoben, kot če izvlečemo zamašek iz steklenice šampanjca – v ocean se bodo izlile ogromne količine vode,« je ponazorila Ella Gilbert, britanska znanstvenica z univerze v Readingu, ki je sodelovala pri raziskavi.

Po takšnem kataklizmičnem scenariju bi ledene plošče odlebdele proč od celine v toplejše vode, kjer bi se stalile in v relativno kratkem času povzročile občuten dvig gladine svetovnih morij.

Kaj se dogaja pod ledom

Zdaj pa najpomembnejše: na kakšnih predvidevanjih slonijo tako apokaliptične napovedi. Britanski raziskovalci pojasnjujejo, da ledene police niso preprosto homogeni led, temveč so sestavljene iz slojev različno gostega snega, ki se v globinah preobrazi v led. Nekje v sredini pa je firn – zbit sneg porozne strukture z zračnimi žepi. Poleti sonce tali sneg na površju ledenega pokrova, voda pronica v globine in se zbira v zračnih žepih, kjer zaradi nižjih temperatur ponovno zmrzne. Ko pa obdobja toplega vremena trajajo predolgo oziroma so temperature višje, se zračni žepi zapolnijo in voda začne zastajati na površini in se zbirati v jezera, potoke in reke. Tekoča voda najde razpoke v ledu ter jih širi in poglablja, dokler na koncu niso dovolj velike, da povzročijo odlom police.


 

Ogrožen Antarktični polotok

Znanstveniki predvidevajo, da je prav ta mehanizem povzročil odlom ledene police Larsen B na Antarktičnem polotoku, zdaj pa svarijo, da je zaradi istih razlogov v nevarnosti še sosednja polica Larsen C. Po odlomu se je tok ledenikov, ki so se pred tem narivali na polico Larsen B, pospešil in v ocean začel izlivati večje količine vode kot kdaj prej. Antarktični polotok, ki je od predindustrijske dobe izgubil že polovico oceanskega ledu, je doslej prispeval kar četrtino k skupnemu zmanjšanju količine ledu na Antarktiki.

Ob zvišanju temperature za štiri stopinje Celzija je v nevarnosti več kot tretjina ali približno pol milijona kvadratnih kilometrov plavajočega ledu, če nam dvig uspe zamejiti pri dveh stopinjah, pa bi se odlomila za polovico manjša površina polic, so še ocenili britanski znanstveniki. »V scenariju smo upoštevali štiri ledene police, od tega dve na Antarktičnem polotoku. Če bi se odlomili in stalili samo zadnji dve omenjeni, bi skupaj z vodo, ki bi se v morje izlila z ledenikov, dvignili gladino oceanov za več deset centimetrov,« so zapisali v raziskavi.