Kitajska testna predhodnica

Kitajska odprava Chang'e 5 je 16. decembra 2020 na Zemljo prinesla sveže vzorce z Lune in Kitajsko postavila ob bok ZDA in Sovjetske zveze, ki so prav tako pridobile lunarne vzorce.

Kitajska kapsula z lunarnim vzorcem pristala

Da je Kitajski uspel veliki met, so morali tehnologijo, potrebno za preživetje vnovičnega vstopa v atmosfero, preizkusiti. In temu je bila namenjena odprava Chang'e 5-T1.

Kot matično plovilo so uporabili sondo, izdelano po zgledu sonde Chang'e 2, ki so jo poslali na pot okoli Lune. Testna kapsula za vzorce je uspešno prestala vstop v atmosfero in v Notranji Mongoliji nežno pristala. Tako so preizkusili trajektorijo, aerodinamiko kapsule, toplotni ščit in navigacijo. Kapsula, ki so jo poimenovali Xiaofei (v prevodu mali letalec), ni bila povsem prazna, vanjo so dali bakterije in rastline, da bi preverili vpliv radiacije. 

Zemlja, kot jo je slikala sonda Chang'e 5-T1. FOTO: Cnsa/Cas

Testno kitajsko petico so oktobra 2014 izstrelili z raketo dolgi pohod 3c, katere del bo v začetku marca trčil v Luno.* Najmanjša razdalja med sondo in Luno je 27. oktobra znašala 11.300 kilometrov nad površjem, vseskozi je kamera delala posnetke. Ob povratku v bližino Zemlje 31. oktobra, se je kapsula okoli 5000 kilometrov stran od Zemlje ločila od matičnega plovila in za vnovičen vstop uporabila tehniko odboja od atmosfere, to je, da se je ob prvem stiku z atmosfero od nje odbila, da je zmanjšala vstopno hitrost za drugi stik in torej pravi vstop. Okoli 10 kilometrov nad tlemi so se odprla padala in kapsula je nežno pristala v puščavi v Notranji Mongoliji. Matično plovilo se je vrnilo do Lune in vstopilo v orbito.

*Astronomi so pred tedni odkrili objekt, ki bo 4. marca treščil na Luno. Izkazalo se je, da gre za tretjo stopnjo rakete dolgi pohod 3C iz opisane odprave.