Zhurong že vozi

Rover je začutil tla pod kolesi

Kitajski rover Zhurong, ki je na Marsu pristal sredi tega meseca in, kot se spodobi, takoj naredil nekaj posnetkov okolice in samega sebe, je opravil zahtevno nalogo: teden dni po pristanku se je po rampi s pristajalnega modula spustil na površje, s tem pa je Kitajska postala druga država, ki je na tujem planetu upravljala robotsko vozilo. Kitajski inženirji pričakujejo, da bo šestkolesnik, ki na Zemlji tehta 240 kilogramov, deloval vsaj tri mesece, v tem času pa bo proučeval geološko in mineralno sestavo tal, iskal podzemni led ter opravljal meritve magnetnega polja in podnebnih dogodkov. Opremljen je s kamerami, radarjem, senzorjem za magnetno polje, vremensko postajo in instrumentom za kemično analizo kamnin. Med raziskovanjem bo njegova največja hitrost 200 metrov na uro, premagoval pa bo lahko 30 centimetrov visoke ovire.

Pod ledeno Evropo so morda vulkani

Jupitrovo luno Evropa objema led, pod njim se skriva globalni ocean. Na oceanskem dnu pa morda še danes teče vulkanska dejavnost, kažejo novi modeli, objavljeni v reviji Geophysical Research Letters. Da je dovolj notranje toplote, da bi se plašč stalil in povzročil vulkansko dejavnost, je kriv Jupitrov gravitacijski privlak. Ko luna kroži okoli plinskega velikana, se notranjost krči in razteza, te sile proizvajajo energijo, ki se pretvarja v toploto. Če podvodni vulkani delujejo še danes, bi lahko na Evropi potekali podobni hidrotermalni procesi kot na dnu oceanov na Zemlji.

FOTO: Nasa

Ko se na našem planetu stakneta raztaljena magma in morska voda, steče kemijska reakcija in ta energija je lahko dovolj, da se razvijejo in obdržijo enostavne oblike življenja. Če je tudi na Evropi vulkanska dejavnost, bi se pod ledom lahko ustvarjale razmere, primerne za mikroskopska bitja. Te teorije bo med drugim raziskovala odprava Europa Clipper, ki bo po izstrelitvi leta 2024 do cilja predvidoma pripotovala leta 2030. Plovilo bo krožilo okoli Jupitra in se večkrat precej približalo zaledeneli luni. Opazovanja površja in atmosfere lahko znanstvenikom razkrijejo, kako voda pronica skozi ledeno površje.

Psihedeliki kot zdravilo

Različne psihoaktivne substance se že dolgo prebijajo v uradno medicino, a se nikakor ne zmorejo znebiti zloglasnega predznaka. Tokrat so raziskovalci odkrili, da nova spojina, ki je po sestavi podobna psihedelični drogi ibogainu, a nima strupenih in halucinogenih učinkov, hitro zmanjša raven stresa pri miših. Na spletni strani Phys.org pišejo, da je že en odmerek tabernantaloga (TBG) ublažil vedenjske spremembe, ki so bile posledica stresa, tudi kognitivno blokado, ter spodbudil obnavljanje nevronskih povezav. »Presenetil nas je predvsem izjemen učinek enega samega odmerka v tako kratkem času,« je povedal molekularni biolog Yi Zuo, soavtor študije, ki je bila objavljena v reviji Molecular Psychiatry. Spojino TBG je sicer sintetiziral David Olson s Kalifornijske univerze v Davisu, ki je prav tako sodeloval v raziskavi.



»Rezultati bodo pripomogli k razumevanju nevronskih mehanizmov, ki potekajo pri zdravljenju duševnih težav s psihedeličnimi substancami,« je še povedal Yi Zou. Pri uveljavljanju takšnih terapij so raziskovalci zadržani predvsem zaradi halucinogenih vplivov, še vedno pa ni jasno, ali so spremembe v dojemanju pomembne za zdravljenje ali le stranski učinek. Za ibogain je na primer že dolgo znano, da naj bi delno pomagal pri odvisnosti, a obenem povzroča nevarno srčno aritmijo.