Kitajski relejni satelit

Brez satelita Queqiao se Kitajska ne bi mogla pohvaliti, da je Chang'e 4 pristal in da raziskuje na nam nevidni strani Lune. Zemlja namreč ne bi prejela potrditvenega signala, saj komunikacija s »temne« strani ni mogoča.



Ime satelita izvira iz kitajske pravljice in pomeni sračji most. Srake so v zgobi s krili ustvarile most, da je Zhi Nu, sedma hči boginje Nebes lahko odšla do svojega moža.​ Glavna naloga satelita je torej premostitvena, da lahko pristajalnik podatke posreduje znanstvenikom na domačem planetu. Izstrelili so ga nekaj mesecev pred odpravo Chang'e 4 in ga po 24 dneh utirili v krožno orbito okoli Lagrangeeve točke L2 v sistemu Zemlja–Luna. Točka L2 leži okoli 65.000 kilometrov za Luno. To je prvi komunikacijski in radijski satelit na tej lokaciji. Opremljen je s 4,2 metra široko anteno in eksperimentalnim nizozemsko-kitajskim instrumentom za radijsko astronomijo. 



Opremljen je z 4,2 metra široko anteno in eksperimentalnim nizozemsko-kitajskim instrumentom za radijsko astronomijo, s katerim preučujejo radijska valovanja v bližini Lune. Nevidna stran Lune je sicer priročna za radijsko astronomijo, saj te strani ne dosežejo radijski signali zemeljske tehnologije.

Idejo o uporabi orbite okoli L2 je v 60. letih prejšnjega stoletja razvil Nasin znanstvenik Robert Farquhar, ki je predlagal, da bi lahko satelit utirili tja že v času odprav Apollo. To seveda ni bilo potrebno, saj se astronavti niso odpravili na nam oddaljeno stran Lune.