Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Kitajska odprava poletela proti Luni

V odpravi Chang'e 5 bodo poskušali pobrati vzorec in ga sredi decembra prinesti na Zemljo.
Raketa Dolgi pohod 5 Y5 na izstrelišču Wenchang. FOTO: Tingshu Wang/Reuters
Raketa Dolgi pohod 5 Y5 na izstrelišču Wenchang. FOTO: Tingshu Wang/Reuters
23. 11. 2020 | 21:32
24. 11. 2020 | 08:49
2:43
Kitajska 57 metrov visoka raketa Dolgi pohod 5 z maso 870 ton je z izstrelišča Wenchang proti Luni ponesla novo odpravo Chang'e 5. Gre za eno najzahtevnejših kitajskih odprav do zdaj, v kateri bodo poskušali pobrati dva kilograma vzorca dva metra globoko pod površjem Lune in z njim sredi decembra pristati na Zemlji.  

Proti Luni potujejo pristajalnik, vzletni modul, orbiter in povratna kapsula. Ko se bo plovilo utirilo, se bosta pristajalnik in vzletni modul odcepila in pristala v bližini 1300 metrov visokega vulkana Mons Rümker na severnem območju Oceanus Procellarum (Ocean Neviht), ki je vidno tudi z Zemlje.



Gre za geološko mlajši del Lune, ki bi lahko razkril podrobnosti o vulkanski aktivnosti na njej. Glavnina vulkanizma se je po ugotovitvah znanstvenikov končala pred 3,5 milijarde let, toda sodeč po opazovanjih bi bile vulkanske kamnine na nekaterih območjih lahko stare le eno ali največ dve milijardi let.

Animacija, kako bo potekala odprava:



Pristajalnik, ki je opremljen s kamerami in različnimi spektrometri, bo pobral vzorce. Robotska roka bo po načrtih zavrtala dva metra globoko in pobrala okoli dva kilograma regolita. Spravila ga bo v vzletno kapsulo, ki bo nato poletela v orbito in vzorce prestavila v povratno kapsulo. Ta se bo ob vrnitvi najprej »odbila« od zgornjih plasti Zemljine atmosfere, da bo izgubila hitrost, nato pa bo vstopila v atmosfero in predvidoma 15. decembra pristala v kitajski avtonomni regiji Notranja Mongolija. 

Kitajski vesoljski agenciji je za izstrelitev rakete čestital tudi Thomas Zurbuchen, direktor Nasinega direktorata za znanost:



Vzorce bo prevzela kitajska akademija znanosti, nekaj jih bodo spravili še na drugo varno lokacijo, del pa jih bodo predstavili javnosti.

Nazadnje smo vzorce z našega satelita dobili 22. avgusta 1976, ko je s 170 grami materiala na Zemlji pristala ruska sonda Luna 24. Ta je bila tudi zadnja iz te sovjetske serije in njihova tretja povratna (pred njo sta vzorce pobrali Luna 16 in Luna 20).

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine