Kitajska se pripravlja na izstrelitev nove lunarne odprave. Predvidoma v torek bo poletela njihova peta odprava Chang'e (boginja Lune), cilj pa je pristanek na našem naravnem satelitu, zajem lunarnega regolita in vrnitev na Zemljo. Človek že več kot štirideset let ni pobiral vzorcev z Meseca.
iLuna 24
Nazadnje smo vzorce z našega satelita dobili 22. avgusta 1976, ko je s 170 grami materiala na Zemlji pristala ruska sonda Luna 24. Ta je bila tudi zadnja iz te sovjetske serije in njihova tretja povratna (pred njo sta vzorce pobrali Luna 16 in Luna 20). Odprava je pristala na območju Mare Crisium.
Lani so Kitajci dosegli velik uspeh z odpravo Chang'e 4, ko so v začetku januarja prvi pristali na nam nevidni strani Lune. Lander in rover po več kot 670 (zemeljskih) dneh še zmeraj delujeta. Zdaj nameravajo še korak naprej, saj želijo na novem, še neraziskanem kraju pobrati vzorce, ki bi razkrili več o naši nebesni sosedi, ki še vedno preseneča. Nedavno so odkrili, da je tudi na s soncem obsijani površini voda.
Ena najzahtevnejših odprav
V torek je kitajski državni medij
CGTN poročal, da je Chang'e 5 že v tovornem delu rakete Dolgi pohod 5, ki jo bodo izstrelili iz vesoljskega centra Wenchang. Odprava bo ena najzahtevnejših kitajskih do zdaj, so poudarili pri tamkajšnji vesoljski agenciji.
Proti Luni bodo potovali pristajalnik, vzletni modul, orbiter in povratna kapsula. Ko se bo plovilo utirilo, se bosta pristajalnik in vzletni modul odcepila in pristala v bližini 1300 metrov visokega vulkana Mons Rümker na severnem območju Oceanus Procellarum, ki je vidno tudi z Zemlje. Gre za geološko mlajši del Lune, ki bi lahko razkril podrobnosti o vulkanski aktivnosti na njej. Glavnina vulkanizma se je po ugotovitvah znanstvenikov končala pred 3,5 milijarde leti, toda sodeč po opazovanjih bi bile vulkanske kamnine na nekaterih območjih lahko stare le eno ali največ dve milijardi let.
Pristajalnik, ki bo opremljen s kamerami in različnimi spektrometri, bo pobral vzorce. Kot pojasnjujejo v reviji
Nature, bo robotska roka zavrtala dva metra globoko in pobrala okoli dva kilograma regolita. Spravila ga bo v vzletno kapsulo, ki bo nato poletela v orbito in vzorce prestavila v povratno kapsulo. Ta se bo ob vrnitvi najprej »odbila« od zgornjih plasti Zemljine atmosfere, da bo izgubila hitrost, nato pa bo vstopila v atmosfero in predvidoma v začetku decembra pristala v kitajski avtonomni regiji Notranja Mongolija. Podobno so se z Lune vračali tako Apolli kot ruske sonde. Kitajska odprava se bo sklenila v enem lunarnem dnevu, da bi se izognili ostrim razmeram v lunarni noči, ko temperatura na površju pade krepko pod ničlo.
Vzorce bo prevzela kitajska akademija znanosti, nekaj jih bodo spravili še na drugo varno lokacijo, del pa jih bodo predstavili javnosti, je za
Nature povedal Li Chunlai, ki sodeluje pri odpravi.
Načrti za naslednje odprave
Peta odprava v kitajskem lunarnem programu bi morala vzleteti že konec leta 2017, a se je zamaknila zaradi neuspele druge izstrelitve rakete Dolgi pohod 5. Kitajska načrtuje že naslednji odpravi: Chang'e 6 je podobna povratna odprava s predvidenim pristankom ob južnem polu. Predvidoma jo bodo izstrelili leta 2023. Chang'e 7 naj bi leta 2024 prav tako pristala na južnem polju, sestavljali pa jo bodo pristajalnik, rover in majhna leteča sonda. Sistem nameravajo uporabiti še za pobiranje vzorcev z asteroida in Marsa. Dolgoročni načrti vključujejo tudi gradnjo lastne vesoljske postaje ter pristanek astronavtov in postojanko na Luni.
Vse kitajske lunarne odprave
Chang'e 1 (orbiter) – izstrelitev 24. oktobra 2007
Chang'e 2 (orbiter) – izstrelitev 1. oktobra 2010, nato je sonda
odpotovala še do asteroida 4179 Toutatis
Chang'e 3 (pristajalnik in rover) – izstrelitev 1. decembra 2013, pristanek 14. decembra 2013
Chang'e 5-T1 (testna povratna kapsula) – izstrelitev 23. oktobra 2014
Queqiao 1 (relejni satelit) – izstrelitev 20. maja 2018
Chang'e 4 (pristajalnik in rover) – izstrelitev 7. decembra 2018,
pristanek 3. januarja 2019
Komentarji