Kitajska kapsula z vzorci s skrivnostne strani Lune pristala na Zemlji

Kitajska robotska odprava Chang’e 6 je danes nekaj po sedmi uri zjutraj po srednjeevropskem času (ob 0607 GMT) na Zemljo prinesla vzorec prsti in kamenja z nam nevidne strani Lune. To je prvi takšen vzorec, ki ga je pridobilo človeštvo, vsi do zdaj nabrani vzorci so bili namreč z nam vidne strani. Kapsula z dragocenim tovorom je pristala v Notranji Mongoliji. 

Kitajska vesoljska agencija (CNSA) je odpravo označila kot »popoln uspeh«. Dodali so, da je vse delovalo, kot bi moralo. Kitajski predsednik Xi Jinping je v čestitki poudaril, da se bodo »izjemnega prispevka« poveljstva odprave »za vedno spominjali tako domovina kot ljudje«. 

Odpravo Chang’e 6 - odprave so poimenovane po kitajski boginji Lune, so izstrelili 3. maja, 8. maja se je uspešno utiril v tirnico okoli Lune, 30. maja se je pristajalnik ločil od servisnega modula. Prvega junija je nato plovilo uspešno pristalo v kraterju Apollo v večji kotlini Južni pol Aitken, ki je široka kar 2500 kilometrov. Gre za enega najstarejših udarnih kraterjev v osončju. 

Na nevidni strani Lune je toliko težje pristati, ker ni neposredne komunikacije s plovilom. Kitajska je marca letos v okolico Lune tako poslala relejni satelit Queqiao-2, ta je namenjen tudi komunikaciji s plovili v načrtovanih odpravah Chang'e 7 in 8, ko bo Kitajska nadaljevala raziskovanje južnega pola. Tam je večja količina ledu, ki bo pomembna surovina v prihodnjih raziskavah Lune. Kitajska upa, da bodo njihovi astronavti na Luni pristali do konca tega desetletja. Luna je plimsko zaklenjena na Zemljo in opravi eno rotacijo okoli svoje osi v približno enakem času, kot je potreben za obkroženje našega planeta. Zato opazovalci z Zemlje vedno vidimo isto stran našega naravnega satelita.

Na območju je nato sonda po ocenah kitajske vesoljske agencije nabrala okoli dva kilograma materiala, tretjega junija se je nato povratni modul dvignil s površja in se v tirnici okoli Lune srečal in spojil s servisnim modulom. Vzorce je sonda varno spravila v kapsulo, okoli 21. junija se je po podatkih Nase nato začel povratek proti matičnem planetu. Kitajska je tudi ob tokratni odpravi skopa s pojasnili, pohvalili so se le ob največjih korakih v odpravi. 

Kitajska tokrat ni prvič pristala na nam nevidni strani Lune, prav tako ni prvič prinesla vzorce z Lune. Namreč, prvič je na skrivnostni strani Lune pristala odprava Chang’e 4, in sicer 3. januarja 2019. Chang'e 4 je na površje dostavil vozečega Žadastega zajca 2, ki po dostopnih podatkih še vedno deluje in raziskuje neznani teren v kraterju Von Karman, ki je del širšega kraterja Južni pol Aitken. Sledila je odprava Chang'e 5, ki je na območju Mons Rumker na vidni strani Lune pristala 1. decembra 2020, 16. decembra pa je nato na Zemljo dostavila 1,7 kilograma svežih vzorcev. Pred tem so vzorce na Zemljo uspešno dostavile le ZDA (človeške posadke v programu Apollo) in Rusija (oziroma Sovjetska zveza v programu Luna v 70. letih prejšnjega stoletja).

Takole je robotek, ki ga je sonda izpustila na površje, slikal svoje matično plovilo Chang'e 6 na povšrju Lune. FOTO: CNSA/AFP

Nam nevidna stran Lune je precej drugačna od vidne, je še zelo slabo raziskana, zato se raziskovalci veselijo dragocenega darila, ki ga je pridobila Kitajska. Pri CNSA so obljubili, da bodo vzorčke razdelili tudi drugim raziskovalcem po svetu. Tudi sicer je bila odprava Chang’e 6 mednarodna, pri njej so z instrumenti sodelovale Francija, Italija in Švedska, Pakistan pa je dodal manjši satelit, ki ga je odprava ponesla v orbito Lune.

Vzorci bi lahko odgovorili na nekatera vprašanja o daljni zgodovini Osončja. Med drugim bi lahko pojasnili, zakaj obstajajo razlike v sestavi kamnin in zakaj sta strani tako zelo različni. Dosedanje odprave so namreč pokazale, da je nam nevidna stran posuta z udarnimi kraterji in visokimi gorami, medtem ko je vidna stran bolj gladka. Raziskovalci menijo, da tam ležijo kamnine iz različnih materialov, ki so nastajale ob »obstreljevanju« Lune z asteroidi in izbruhih vulkanov. Iz vzorcev bi lahko dognali tudi točno starost kotline Južni pol Aitken, ki jo zdaj ocenjujejo na 4,26 milijarde let (Osončje je staro okoli 4,57 milijarde let).