Kitajska znova pristala na skrivnostni strani Lune

Potem ko ji je v začetku leta 2019 z odpravo Chang’e 4 uspelo prvič, je Kitajska danes ponoči ob 0.23 po srednjeevropskem času s Chang’e 6 znova pristala na nam nevidni strani Lune. Pristajalnik se je nežno pustil na površje na južnem delu kraterja Apollo v kotlini Južni pol Aitken, so kmalu po uspehu poudarili pri kitajski vesoljski agenciji (CNSA). 

Pred kitajsko odpravo je zdaj še drzno nadaljevanje: pri CNSA upajo, da bo sondi uspelo s površja napraskati in iz globine izvrtati okoli dva kilograma materiala ter to pripeljati tudi nazaj na Zemljo. »Odprava Chang’e 6 je prva odprava vzorčenja na oddaljeni strani Lune. Vključuje številne inženirske inovacije, soočili smo se z velikim tveganjem in tudi izzivi,« so poudarili pri CNSA. 

Posnetek pristanka:

Kitajska ima stoodstotni izkupiček: od štirih poskusov je štirikrat uspešno pristala na Luni, od tega dvakrat na nam oddaljeni strani, kar ni uspelo še nobeni drugi državi. Pristanek Chang’e 6 je letošnji četrti pristanek na Mesecu, januarja je tam pristalo japonsko plovilo SLIM, februarja pa je pristal ameriški zasebni pristajalnik IM-1 Odysseus podjetja Intuitive Machines. 

Chang’e 6 - odprave so poimenovane po kitajski boginji Lune, so izstrelili 3. maja, 8. maja se je uspešno utiril v tirnico okoli Lune, 30. maja se je pristajalnik ločil od servisnega modula, ki je tudi povratni servisni modul. Z motorji je plovilo v zadnjih urah pred pristankom upočasnilo in se uspešno približevalo tlom, okoli sto metrov nad površjem je vstopilo v fazo lebdenja za natančno izogibanje nevarnostim. Plovilo je uporabilo lidar in kamere, da je našlo varno mesto pristanka. 

Na nevidni strani Lune je toliko težje pristati, ker ni neposredne komunikacije s plovilom. Kitajska je marca letos v okolico Lune tako poslala relejni satelit Queqiao-2, ta je namenjen tudi komunikaciji s plovili v načrtovanih odpravah Chang'e 7 in 8, ko bo Kitajska nadaljevala raziskovanje južnega pola. Tam je večja količina ledu, ki bo pomembna surovina v prihodnjih raziskavah Lune. Kitajska upa, da bodo njihovi astronavti na Luni pristali do konca tega desetletja. Luna je plimsko zaklenjena na Zemljo in opravi eno rotacijo okoli svoje osi v približno enakem času, kot je potreben za obkroženje našega planeta. Zato opazovalci z Zemlje vedno vidimo isto stran našega naravnega satelita.

Ekipe bodo zdaj preverile delovanje vseh sistemov, nato bo plovilo začelo nabirati vzorce. Kot poroča portal Spacenews, naj bi plovilo v približno 48 urah vzorce že odposlalo s površja nazaj v orbito, kjer se bo povratni modul spojil z orbiterjem, vzorce se bo na plovilu preneslo v kapsulo za ponovni vstop v ozračje Zemlje. CNSA časovnice, kako bo tekla odprava, ni objavila, tudi sicer so pri odpravah zelo skrivnostni. Predvideva se, da bo kapsula na Zemljo pripotovala okoli 25. junija, pristala naj bi v stepi Notranje Mongolije. 

Chang'e 6 so izstrelili 3. maja. FOTO: Eduardo Baptista/Reuters

Eden najstarejših udarnih kraterjev

Chang'e 6 naj bi na površje izpustila tudi manjše vozilce, pri odpravi pa sodelujejo tudi druge države, svoje instrumente so na pristajalnik namestile Francija, Italija in Švedska. Francija je pripravila instrument za zaznavanje radona, Švedska je ob podpori Ese dodala instrument za zaznavanje negativnih ionov, ki naj bi se sproščali iz površja zaradi sončnega obsevanja, na krovu je tudi italijanski pasivni laserski odsevnik. Ob izstrelitvi povratnega modula naj bi se pristajalnik toliko poškodoval, da bodo vsi ti instrumenti prenehali obratovati, so zapisali pri Spacenews. 

Chang'e-6 bo zbral lunine vzorce na različnih delih površja, predvidoma bo zavrtal tudi dva metra pod površje. Analiza teh vzorcev bo lahko med drugim povedala veliko o ognjeniški dejavnosti lune, pa o njeni sestavi in evoluciji. Udarna kotlina Južni pol Aitken, ki je široka 2500 in globoka osem kilometrov, bi lahko skrivala odgovore na številna neodgovorjena vprašanja o Luni. Med drugim bi lahko vzorci pojasnili, zakaj obstajajo razlike v sestavi kamnin in zakaj sta strani tako zelo različni. Dosedanje odprave so namreč pokazale, da je nam nevidna stran posuta z udarnimi kraterji in visokimi gorami, medtem ko je vidna stran bolj gladka. Raziskovalci menijo, da tam ležijo kamnine iz različnih materialov, ki so nastajale ob »obstreljevanju« Lune z asteroidi in izbruhih vulkanov. Iz vzorcev bi lahko dognali tudi točno starost kotline, zdaj jo ocenjujejo na 4,3 milijarde let (Osončje je staro okoli 4,57 milijarde let).

Uspešen kitajski lunarni program

Kitajska prva lunarna odprava je poletela oktobra 2007, takrat je orbiter mapirali površje in pridobil podatke za prihodnje pristanke. Prvega pristanka so se razveselili 14. decembra 2013, ko se je na območju Mare Imbrium uspešno spustil na tla Chang'e 3 (takrat je bil to prvi pristanek na Luni po letu 1976, ko je pristala sovjetska Luna 24). Pristajalnik je na površje pripeljal tudi rover Yutu ali Žadasti zajec.

Tretjega januarja 2019 je država dosegla nov mejnik – kot prva in za zdaj edina je pristala na nam nevidni strani Lune. Tudi Chang'e 4 je na površje dostavil vozečega Žadastega zajca s številko 2, ki po dostopnih podatkih še vedno deluje in raziskuje neznani teren v kraterju Von Karman, ki je del širšega kraterja Južni pol Aitken. Sledila je odprava Chang'e 5, ki je na območju Mons Rumker na vidni strani Lune pristala 1. decembra 2020, 16. decembra pa je nato na Zemljo dostavila 1,7 kilograma svežih vzorcev. Pred tem so vzorce na Zemljo uspešno dostavile le ZDA (človeške posadke v programu Apollo) in Rusija (oziroma Sovjetska zveza v programu Luna v 70. letih prejšnjega stoletja).