Stvar, ki je videti kot močno zažgan krompir, je v resnici kamen z Lune. Na Zemljo ga je pred skoraj natančno 52 leti, 20. julija 1969, prinesla posadka legendarne odprave Apollo 11, ki je prva pristala na našem naravnem satelitu.
Astronavta
Neil Armstrong in
Buzz Aldrin sta po mrtvem in suhem površju naredila prve korake, v 21 urah in 36 minutah, kolikor sta preživela na Luni, pa sta med drugim nabrala 21,6 kilograma lunarnega materiala oziroma 50 kamnov, vzorce finega regolita oziroma lunarne »zemlje« in dva vzorca materiala 13 centimetrov pod površjem. Odpravo so sicer sestavljali trije možje, poleg poveljnika Armstronga in pilota lunarnega modula Aldrina še Michael Collins, ki je v času, ko sta kolega opravljala svoje naloge na trdnih tleh, krožil okoli satelita v komandnem modulu, s katerim se je posadka kasneje vrnila na Zemljo.
Material z Lune so na Zemljo poleg šestih odprav Apolla prinesli še Sovjeti s treh odprav Luna in Kitajci, nekaj pa ga je na Zemljo padlo v obliki meteoritov. Američani so ga skupaj prinesli 318 kilogramov, ves je bil namenjen znanstvenim raziskavam, sovjetske avtonomne sonde so ga zbrale manj kot pol kilograma, trije manjši kamenčki pa so leta 1993 na dražbi za 375.000 dolarjev prešli v zasebne roke.
Pri nas si je bazaltni kamen z Lune, ki ga je prinesla posadka odprave Apollo 17, mogoče ogledati v Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju.
Komentarji